OZNANILA na 3. velikonočno nedeljo, 23. 4. 2023

UČENCA SPOZNATA JEZUSA PO LOMLJENJU KRUHA

Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. […]
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24,13-35)

Razočaranje in obup učencev, ki sta žalostna zapuščala Jeruzalem, se, ob srečanju z neznancem, ki jima razloži svetopisemske odlomke, ki so vse to napovedovali, spremeni v gorečo in neustrašno zavzetost!
Gospod, naj tudi mi ob srečanju s tvojo Besedo in tvojim Kruhom rastemo v veri in zaupanju, da nas spremljaš in vodiš. Pomagaj nam, da se bomo znali in zmogli soočati z vsemi preizkušnjami, ki nas bodo doletele!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

V nedeljo, 7. 5. ob 10. uri, bomo obhajali nedeljo zakonskih jubilejev in obnovili zakonske obljube.

DUHOVNI POKLICI
Od 23. do 30. aprila 2023 obhajamo TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE, ki bo letos potekal pod geslom Poklicani, da bi živeli!
V tednu molitve posebej molimo za nove duhovne poklice, svetost ter stanovitnost poklicanih.
V nas in v vsakem verniku naj bi ta čas milosti prebudil in okrepil zavest: osebno sem odgovoren za prebujanje, rast in dozorevanje poklicev, ker sem poklican, da se tudi po meni širi Božje delo odrešenja v ta svet. Po meri prejete milosti. Odločitev za intenzivno obhajanje tedna molitve, pomeni izbrati Kristusa, izbrati življenje, izbrati pot vere, ki odrešuje.
Pridružite se na PEŠ ROMANJU na PTUJSKO GORO v ponedeljek, 1. maja 2023. Geslo romanja: Vem, komu sem veroval! (2 Tim 1,12).
Molitveni namen romanja: za dobre družine in za nove duhovne poklice.
Potek:
– ob 5.45 zbiranje v Mariborski stolnici;
– ob 6.00 blagoslov romarjev in odhod;
– romarjem se lahko pridružite na vmesnih postajah: Hoče (8.15), Slivnica (9.30), Rače (11.30), Cirkovce (14.00);
– ob 16h sveta maša na Ptujski Gori.
Zaradi lažje organizacije se za romanje prijavite najkasneje do 29. 4. 2023.
Prijavite se s. Štefki (031-680-213 ali stefka.klemen@rkc.si).

SV. KATARINA SIENSKA
Ko ji je bilo kakih dvajset let, se ji je v videnju prikazal Jezus, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga, da bo pomagala prepričati papeža Gregorja XI., naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Rim, se je Katarina umaknila v rodno Sieno, potem ko je svojo nalogo izpolnila. Pozneje si je še veliko prizadevala, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi.
Komaj triintridesetletna je umrla v Rimu 29. aprila 1380. Za svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice, papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope (poleg Terezije Benedikte od Križa in sv. Brigite Švedske).

SVEČE MATERE USMILJENJA
Na voljo so spominske sveče Matere Usmiljenja, s katerimi lahko obogatite svoje domove ali pa jih podarite tistim, ki ne morejo več v našo baziliko.
Hvala za vse darove, ki jih boste ob tem namenili, saj zbiramo sredstva za obnovo strehe nad dvorano. Bog povrni!

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
19. april 2023
Pričevalci: mučenci

Danes se spomnimo vseh mučencev, ki so spremljali življenje Cerkve. Kot sem že večkrat dejal, jih je v našem času več kot v prvih stoletjih. Danes je v Cerkvi veliko mučencev, veliko; ker izpovedujejo krščansko vero, so izgnani iz družbe ali gredo v zapor. Veliko jih je. Drugi vatikanski koncil nas spominja, da ima Cerkev »mučeništvo, s katerim učenec postane podoben svojemu Učeniku, ki je prostovoljno sprejel smrt za zveličanje sveta, in s katerim mu postane podoben v prelitju krvi, za odličen dar in za najvišji dokaz ljubezni« (Konstitucija LG, 42). Mučenci po Jezusovem zgledu in z njegovo milostjo storijo, da nasilje tistih, ki zavračajo oznanilo, postane najvišja priložnost za ljubezen, ki sega vse do odpuščanja lastnim mučiteljem. To je zanimivo: mučenci vedno odpustijo mučiteljem. Štefan, prvi učenec, je umrl, ko je molil: »Gospod, odpusti jim, ne vedo, kaj delajo.« Mučenci molijo za mučitelje.
Čeprav so k mučeništvu poklicani samo nekateri, »pa morajo biti vsi pripravljeni priznavati Kristusa pred ljudmi in hoditi za njim po poti križa v preganjanjih, ki jih v Cerkvi nikdar ne manjka« (LG, 42). Toda ali so preganjanja stvar preteklosti? Ne. Danes so kristjani v svetu preganjani, veliko jih je, veliko. Mučenci nam kažejo, da je vsak kristjan poklican, da pričuje z življenjem, tudi kadar ne pride do tega, da bi moral preliti kri, in po Jezusovem zgledu postane dar za Boga in za brate.
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.