Avtor: br. Janez

BOŽJA BESEDA – SVETO PISMO
»Jezus jim je povedal to priliko, pa niso razumeli, kaj jim je govóril. Jezus je znova spregovóril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kólje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.«
(Jn 10,7-10)

DUHOVNA MISEL
Jezus je vrata, skozi katerega vstopamo v Cerkev pri krstu in drugih zakra-mentih. On je naš Odrešenik, zato ni drugega, ki bi nas mogel odrešiti. Na več mestih je to močno naglašeno. Naj nam velikonočni čas pomaga krepiti vero v Odrešenika sveta. Pri Jezusu najdemo hrano in moč za življenje.

NAŠI OČAKI FRANČIŠKANI
BR. BONAVENTURA (PETER) OBRAN
(* 7. 12. 1946 Ljubljana – Sv. Peter, + 19. 9. 2017 Mengeš)
Mladega fanta je brat Pashal povabil k ministrantom in Peter se je odločil za samostan. Bil je kandidat v Novem mestu, po noviciatu na Kostanjevici pri Go-rici pa pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v Kamniku in v Ljubljani, kjer je bil dvajset let zakristan cerkve Marijinega oznanjenja. Skrbno je krasil cerkve, oltarje in prostore za razne slovesnosti in za nove maše. Bil je ljubitelj jaslic, zares praz-nik je bil za brate frančiškane in prijatelje, ko so nabirali mah in skupaj postavljali znamenite jaslice pri frančiškanih. Br. Bono je povsod hitro navezal stike z ljud-mi, ki so mu radi pomagali, z drugimi redovniki in redovnicami. V času osamo-svojitve Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je zbiral pomoč za begun-ce, hrano, obleko, zdravila in jih vozil s kombijem na Hrvaško. Eno leto je bil v Mariboru. Nazadnje je bil zakristan na Brezjah. Ob svoji 70-letnici je izdal knjiži-co spominov in dogodivščin. Pokopan je na Brezjah.

VEROUK
Zaradi prvomajskih počitnic ta teden ni rednega verouka.

LETO SVETEGA FRANČIŠKA
Od letošnjega 10. januarja poteka leto sv. Frančiška, katerega 800 let smrti obhajamo letos. Papež Leon je zato napisal odlok, da moremo letos v vseh cerkvah, kjer delujemo Frančiškovi bratje in sestre, prejeti odpustek pod pogoji, ki so nam znani: prejeti zakra-mente (spoved in obhajilo), moliti vero in po namenu svetega očeta očenaš in zdravamarijo. Izkoristimo milosti, ki nam jih naklanja dobri Bog.
V naši baziliki imamo lep Frančiškov oltar, ob katerem sta tabli, kjer lahko po priprošnji sv. Frančiška zmolimo molitev za mir. Na pročelju bazilike sta obešeni tudi dve zastavi, kjer so zapi-sani letošnji jubileji. Med drugim letos naša župnija praznuje tudi 240 let od ustanovitve in 120 let od imenovanja naše cerkve za baziliko.

MESEC MAJ
Pred nami je Marijin mesec majnik. Pri sv. mašah bomo poslušali šmarnična razmiš-ljanja Prerok za naš čas, ki govorijo o sv. Frančišku in so bila zapisana pred 46. leti, ko je bila 800-letnica njegovega rojstva.

PRVA NEDELJA V MESECU
Prihodnja nedelja je prva v mesecu, ko bo nabirka za obnovo naših orgel; čaka nas še druga faza – čiščenje vseh pišča-li.

ZAKONSKI JUBILEJI
Vsi, ki letos praznujete okroglo ali polokroglo obletnico zakonske obljube (od 5 let naprej!), vabljeni, da se prija-vite v župnijski pisarni na praznovanje zakonskih jubilejev, v nedeljo, 17. maja.

ROMANJA
Še vedno vas vabimo na dve romanji: v soboto, 4. 7., na škofijsko v Salzburg ob 180-letnici škofovskega posvečenja A. Martin Slomška, in na župnijsko roma-nje v Assisi, od 15. do 17. oktobra, ob 800-letnici smrti sv. Frančiška.

NAPOVEDNIK za mesec AVGUST
Tudi v mesecu avgustu je ŽUPNIJSKA PISARNA odprta samo takoj po jutranji in večerni sv. maši. V nujnih primerih pokličite po telefonu.

Danes obhajamo t.i. KRIŠTOFOVO NEDELJO in tudi ANINO NEDELJO, ob 10.30 bo sv. maša tudi v naši podružni cerkvi sv. Ane v Ribniškem selu. Danes je SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, 31. julija, bomo molili za nove duhovne poklice in svetost poklicanih.

Na PRVI PETEK, 1. avgusta, se srečajte z Bogom v zakramentih sprave in evharistije.

V soboto, 2. avgusta, obhajamo praznik DEVICE MARIJE ANGELSKE V PORCIUNKULI, ko lahko prejmete t.i. porciunkulski odpustek. Omenjeni odpustek je sv. Frančišek izprosil od papeža Honorija, da bi lahko vsi ljudje, tudi tisti, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje, lahko bili deležni božje milosti.

V torek, 5. avgusta, obhajamo praznik SV. MARIJE SNEŽNE, ko lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

V soboto, 9. avgusta, obhajamo praznik SOZAVETNICE EVROPE sv. Terezije Benedikte od Križa (Edith Stein).

Od torka, 5. avgusta, bodo med nami novi člani frančiškanske skupnosti: p. Krizostom Komar, p. Rafael Slejko in p. Damijan Vračko. Iz Maribora pa odhaja p. Janez Papa.

V ponedeljek, 11. avgusta, v naši baziliki obhajamo 125. OBLETNICO POSVETITVE CERKVE, ko lahko pri nas prejmete tudi popolni odpustek. Ob 9. uri bo z nami mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl SJ.

Na praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA, v petek 15. avgusta, vabljeni k bogoslužju kot ob nedeljah. Na predvečer bomo pred večerno sv. mašo ob 18.30 zapeli slovesne litanije Matere Božje. Vabljeni!

V ponedeljek, 25. 8., je praznik SV. LUDVIKA IX., sozavetnika OFS.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Papeževi poletni dnevi v Castel Gandolfu,
23. julija 2025

»To so dnevi, ko imamo več prostega časa, tako za zbranost in premišljevanje, kakor tudi za srečevanje in izmenjavo obiskov,« je dejal med sveto mašo, ki jo je prejšnjo nedeljo, 20. julija, daroval v katedrali v Albanu. »Izkoristimo to, da bomo zunaj vrtinca obveznosti in skrbi okusili nekaj trenutkov miru in zbranosti, kakor tudi za to, da se bomo nekam odpravili, se veselili snidenja, kakor jaz danes, tukaj. Naredimo iz tega priložnost, da poskrbimo drug za drugega, da si izmenjamo izkušnje in ideje, da drug drugemu ponudimo razumevanje in nasvete. To nam bo dalo občutek, da smo ljubljeni in to vsi potrebujemo. Pogumno storimo to. Na ta način bomo v solidarnosti in v podelitvi vere in življenja pospeševali kulturo miru, ter pomagali tudi tistim, ki so ob nas, da bodo premagali prelome in sovražnost, ter graditi občestvo: med ljudmi, med ljudstvi, med verstvi.«
V času svojega poletnega oddiha je papež javno daroval štiri svete maše. Poleg maše v Albanu, je kmalu po prihodu v Castel Gandolfo, 9. julija, daroval sveto mašo za varovanje stvarstva v »Marijinem vrtu« v papeških vilah. Dejal je, da so mnoge naravne nesreče, ki jih še vedno vidimo v svetu, deloma tudi posledica človekovega pretiravanja, njegovega načina življenja.«
Vir: www.vaticannews.va

NAPOVEDNIK za mesec JULIJ
V mesecih juliju in avgustu je ŽUPNIJSKA PISARNA odprta samo takoj po jutranji in večerni sv. maši. V nujnih primerih pa seveda pozvonite na domofon ali pokličite po telefonu.

Danes je slovesni praznik apostolov Petra in Pavla (29. 6.). Na ta dan lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

V četrtek, 3. 7., obhajamo praznik SV. TOMAŽA, apostola.

V soboto, 5. 7., je praznik sozavetnikov Evrope SV. CIRILA IN METODA, v petek, 11. 7., pa praznik SV. BENEDIKTA, zavetnika Evrope.

V torek, 15. julija, obhajamo praznik SV. BONAVENTURA, škofa in cerkvenega učitelja, ki je zavetnik frančiškanskih bogoslovcev. Ob tem ne pozabimo moliti in prositi za nove duhovne poklice!

V torek, 22. 7., obhajamo praznik SV. MARIJE MAGDALENE.

V petek, 25. 7., obhajamo praznik SV. JAKOBA STAREJŠEGA, apostola.

V nedeljo, 27. julija, obhajamo t.i. KRIŠTOFOVO NEDELJO. Pri vseh mašah bomo blagoslovili avtomobile, za vsak srečno prevožen kilometer pa boste lahko darovali za akcijo MIVA, s katero podpiramo slovenske misijonarje in jim tako olajšamo nakup prepotrebnih prevoznih sredstev.

V nedeljo, 27. julija, obhajamo tudi ANINO NEDELJO, ob 10.30 bo sv. maša tudi v naši podružni cerkvi sv. Ane v Ribniškem selu.

Vsako četrto nedeljo v juliju praznujemo SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH, saj je ta nedelja blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo, 27. julija, pod naslovom: Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja.

V tednu od 27. 7. do 2. 8. poteka v Strunjanu ŽUPNIJSKO LETOVANJE.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
25. junija 2025
Žena, ki je krvavela, in Jairova hči
Dragi bratje in sestre, tudi danes bomo premišljevali o Jezusovih ozdravljanjih kot znamenju upanja. V Njem je moč, ki jo lahko doživimo tudi mi, ko vstopimo v odnos z njegovo Osebo.
Bolezen, ki je zelo razširjena v našem času, je utrujenost od življenja: realnost se nam zdi preveč zapletena, pretežka, prenaporna, da bi se z njo spoprijeli. In se zato izklopimo, zaspimo v iluziji, da bodo stvari boljše, ko se bomo zbudili. A z realnostjo se je treba soočiti in skupaj z Jezusom to lahko storimo dobro. Včasih se čutimo blokirane zaradi obsojanja tistih, ki druge etiketirajo. Zdi se mi, da takšne situacije lahko najdejo v odlomku iz Markovega evangelija, v katerem se prepletata dve zgodbi: o dvanajst letni deklici, ki bolna leži v postelji in umira; ter o ženi, ki krvavi že dvanajst let in išče Jezusa, da bi lahko ozdravela. Med ti dve ženski figuri evangelist postavi lik dekličinega očeta: ta ne ostane doma in se ne pritožuje nad hčerkino boleznijo, ampak gre ven in prosi za pomoč. Čeprav je predstojnik shodnice, zaradi svojega družbenega položaja ne postavlja nobenih zahtev. Ko mora čakati, ne izgubi potrpljenja in počaka. In ko mu pridejo povedat, da je njegova hči umrla in naj ne vznemirja Učitelja, on še naprej ohranja vero in upanje.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS NAPOVE SVOJO SMRT

Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci;
in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
Odgovorili so:
»Janez Krstnik, drugi: Elija,
spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.«
Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.«
Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali.
Rekel je:
»Sin človekov mora veliko pretrpeti.
Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili,
in tretji dan bo vstal.«
Vsem pa je rekel:
»Če hoče kdo iti za menoj,
naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil;
kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
(Lk 9,18-24)

Ni dovolj, če poznamo odgovore drugih, imeti moramo svoj odgovor na vprašanje, kdo je zame Jezus.
In ko znamo (oz. si upamo) odgovoriti na Jezusovo vprašanje, nas vabi, naj hodimo za njim.
Gospod, naj hodim za teboj!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Danes je pri sv. maši ob 11.30 in po njej srečanje naših MINISTRANTOV VSEH GENERACIJ.

Prihodnjo nedeljo, 29. 6., je slovesni praznik SV. PETRA IN PAVLA, ko lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

ŽUPNIJSKA PISARNA
Dežurstva v župnijski pisarni v času od 23. 6. do 29. 8. ne bo.
V pisarni bomo na voljo vsak dan takoj po sv. maši.

VRTNICE 2025
V mesecu juniju pri mašah prebiramo VRTNICE z naslovom Kristus, naše upanje, ki jih je pripravil dr. Anton Štrukelj.

ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA
V bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa (na božič, 25. 12.) in njegove deviške matere Marije (8. 9.). Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik.
Naša MARIBORSKA STOLNICA je posvečena Rojstvu Janeza Krstnika.

DAN DRŽAVNOSTI, 25. 6.
V sredo je Dan državnosti, slovenski državni praznik. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ne pozabite izobesiti slovenske zastave!

SRCE JEZUSOVO
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi obhaja Cerkev slovesni praznik SRCA JEZUSOVEGA.
Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.
Častiti Srce Jezusovo pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni. Zato ta pobožnost ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih Cerkev priporoča, temveč jih krepi, poglablja in prešinja.

MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
Praznik MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA obhajamo dan po prazniku Srca Jezusovega.
Marija je hranila v svojem srcu vse, kar se je nanašalo na Jezusa. Zato smemo reči, da sta tudi odgovor na angelovo oznanilo Mariji in zato tudi spev Magnifikat prihajala iz Marijinega »srca«, od koder izvirajo najgloblje in temeljne človekove življenjske odločitve. Sv. Janez Eudes pravi, da je Magnifikat »spev Marijinega srca«. Torej je Marijino srce izvir njene vere, globoke in čiste, ponižnosti in ljubezni, ki se je pokazala v teh okoliščinah.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
18. junij 2025
Ozdravitev hromega
Jezus hromemu človeku postavi vprašanje, ki se lahko zdi odvečno: »Bi rad ozdravel?« Vendar pa gre za nujno vprašanje, kajti če je človek veliko let blokiran, mu lahko zmanjka celo volje, da bi ozdravel. Včasih raje ostanemo v stanju bolnika ter tako druge prisilimo, da skrbijo za nas. Včasih je to tudi lahko izgovor, da se ne odločimo, kaj storiti z našim življenjem. Jezus pa tega človeka usmeri k njegovi naj resničnejši in najgloblji želji. Ta človek najprej pove, da nima nikogar, ki bi ga dal v kopel: krivda torej ni njegova, ampak od drugih, ki zanj ne skrbijo. Ta drža postane izgovor za izogibanje svoji odgovornosti. Ali je dejansko res, da ni imel nikogar, ki bi mu pomagal? Hromi človek nato doda, da ko se poskuša potopiti v kopel, vedno pride vanjo kdo drug pred njim. Ta človek izraža fatalistični pogled na življenje. Mislimo, da se nam stvari zgodijo, ker nimamo sreče, ker je usoda naš nasprotnik. Ta človek je obupan. Čuti se poraženega v življenjski bitki. Jezus pa mu pomaga odkriti, da je njegovo življenje tudi v njegovih rokah. Povabi ga, naj vstane, naj se dvigne iz svoje kronične situacije ter vzame svoje nosilo. Te postelje ne sme pustiti ali vreči stran: predstavlja njegovo preteklo bolezen, je del njegove zgodbe. Do tistega trenutka ga je preteklost blokirala; prisilila ga je, da je ležal kot mrtev človek. Zdaj pa je on tisti, ki lahko vzame to posteljo in jo odnese, kamor želi. Gre za to, da mora hoditi in prevzeti odgovornost za izbiro poti, na katero se bo podal. In to po Jezusovi zaslugi!
Vir: www.vaticannews.va