Kategorija: Duhovno

Duhovne vsebine

  • OZNANILA na 6. velikonočno nedeljo, 10. 5. 2026

    OZNANILA na 6. velikonočno nedeljo, 10. 5. 2026

    BOŽJA BESEDA – SVETO PISMO
    »Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.« (Jn 14,18-21)

    DUHOVNA MISEL
    Kristjan ni nikoli sam. Čeprav čuti osamljenost, ga Bog vedno spremlja. A pušča ga svobodnega pri odločitvah in mu pomaga, če ga prosi. Velikonočni prazniki nam vsak dan po Božji besedi govorijo o tem; še posebej pa nas opogumljata praznika Gospodov vnebohod in binkošti. Če ljubimo Boga, nas on toliko bolj. Zato pokažimo Bogu, da ga ljubimo. Radi sklepajmo roke k molitvi in živimo iz zakramentov, ki so nam podarjeni.

    NAŠI OČAKI FRANČIŠKANI
    P. EVGEN (AVGUŠTIN) KETIŠ
    (* 4. 8. 1929 Osek, ŽU Sv. Trojica v Sl. Goricah, + 6. 10. 2015 Izola)

    Avguštin je bil sin kolarja, dvanajsti od štirinajstih otrok. Deloval je na Viču, v Mariboru, na Brezjah, v Mošnjah, kot župnik v Dobovi in spovednik na Sveti Gori. Leta 1971 je odšel v misijone, ko je škof iz Toga v Afriki iskal duhovnike tudi v Sloveniji. Šestnajst let je misijonaril v Kanteju v Togu, sam veliko fizično delal, kopal vodnjake. O svojem delu je veliko pisal, posnel nekaj filmov in veliko diapozitivov, ki jih je predstavil ob svojih obiskih, v revijah Ognjišče in Srečanja pa povabil bralce k zbiranju darov. Sedem mesecev je deloval med Slovenci v Sydneyju v Avstraliji (1981–1982). Leta 1987 se je vrnil domov in bil kaplan v Ljubljani, gvardijan v Mariboru in v Nazarjah, šest let župnik v Bočni in Šmartnem ob Dreti, predstojnik v Kopru, duhovni pomočnik v Mariboru in po biserni maši spet v Kopru. Po-kopan je pri domači Sveti Trojici.

    GOSPODOV VNEBOHOD
    Že skoraj 40 dni smo se oddaljili od velike noči, zato je pred nami slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, 14. 5., ki ga bomo praznovali s sv. mašami kot ob nedeljah. Lepo povabljeni!

    FESTIVAL SODOBNE KRŠČANSKE GLASBE – RITEM DUHA 2026
    📅 Kdaj: četrtek, 21. maj, od 17.30 na-prej.
    📍 Kje: pod milim nebom, na forumu Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu (v primeru dežja v telovadnici OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani).
    Pridružite se nam v sproščenem vzdušju in slavite Boga z odlično glasbo! Letos bomo prvič slišali 9 novih pesmi, ki jih bodo ob spremljavi festivalskega benda izvajali: Matej Šoklič, Alex Volasko, Utrip Kraljestva, Denis Trap, Antonio Tkalec, Ana Gabršček Tacol, Eyes Of Faith, Ne-ža in Damjan Pančur ter Valentina Reberšak.
    Festivalsko dogajanje se začne ob 17.30 z druženjem ob stojnicah in malem odru.
    Ob 19.30 veliki oder ogreje zasedba Rapha Worship, glavni del s predstavitvijo novih pesmi pa se začne ob 20.00.
    Vstopnice: Na voljo so na spletni strani Katoliške mladine po ceni 12 € (na dan dogodka 15 €).

    SLAVLJENJE
    Na praznik Jezusovega vnebohoda, v četrtek, 14. 5., ste ob 20h lepo povabljeni na slavljenje v našo dvorano.

    ZAKONSKI JUBILEJI
    Vsi, ki letos praznujete okroglo ali polo-kroglo obletnico zakonske obljube (od 5 let naprej!), vabljeni, da se ŠE DANES prijavite v župnijski pisarni na praznov-nje zakonskih jubilejev, ki bo prihodnjo nedeljo, 17. maja, pri sv. maši ob 8.30.

    ROMANJA
    Še vedno vas vabimo na romanja: v soboto, 4. 7., na škofijsko v Salzburg; na župnijsko v Assisi, od 15. do 17. oktobra. Napovedujemo tudi romanje v Medžugorje, ki bo od 3. do 6. septembra.

    ***OZNANILA ŽUPNIJE SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

  • Porciunkulski odpustek

    Porciunkulski odpustek

    Ob prazniku DEVICE MARIJE ANGELSKE v PORCIUNKULI (2. avgusta) lahko tudi v naši baziliki Matere Usmiljenja prejmete PORCIUNKULSKI ODPUSTEK, če se srečate z Bogom v zakramentu sprave, se udeležite sv. maše in prejmete obhajilo ter molite Vero, Očenaš, Zdravo Marijo in Slavo Očetu po namenu svetega očeta.

    Omenjeni odpustek je sv. Frančišek izprosil od papeža Honorija, da bi lahko vsi ljudje, tudi tisti, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje lahko bili deležni božje milosti. Tako je najprej dobila majhna cerkvica sv. Marije Angelske privilegij za prejem odpustka, kasneje pa se je le-ta razširil na vse cerkve, ki jih upravljamo manjši bratje (frančiškani, kapucini in minoriti).

    Kaj je odpustek?
    Odpustki so odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Takšen odpustek pod določenimi pogoji zadobi kristjan zase ali za rajne po službi Cerkve, ki kot srednica odrešenja razdeljuje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov (prim. KKC 1471-1479.1498).

    Stopite torej v najbližjo cerkev, ki jo upravljamo manjši bratje in bodite deležni božjih milosti.

  • Romarji upanja

    Romarji upanja

    Leta 1300 smo v Katoliški cerkvi začeli z rednim obhajanjem svetih jubilejnih let, v začetku vsakih 50 let, potem pa na vsakih 25 let. Vmes je bilo tudi nekaj izrednih svetih let.

    Tokratno redno jubilejno leto bo potekalo pod geslom »Romarji upanja«.

    Logotip sestavljajo štiri stilizirane figure, ki predstavljajo človeštvo s štirih koncev sveta. Druga drugo podpirajo, kar kaže na solidarnost in bratstvo, ki morata združiti narode, zadnja figura pa objema križ. Slednje ni le znamenje vere, ampak tudi upanja, ki ga ne smemo nikoli opustiti, saj ga potrebujemo vedno, še posebej pa v trenutkih največjih stisk.
    Koristno je opazovati valove, ki so pod njimi in se gibljejo, kar kaže, da življenjsko romanje ne teče vedno v mirnih vodah. Pogosto osebne preizkušnje in svetovni dogodki klic k upanju narekujejo z večjo intenzivnostjo. Zato je treba podčrtati spodnji del križa, ki je podaljšan in se spreminja v sidro, kjer gospoduje valovom. Kot vemo, se sidro pogosto uporablja kot prispodoba upanja. Sidro upanja je namreč v pomorskem žargonu ime za rezervno sidro, ki ga plovila uporabljajo za nujne situacije, da bi stabilizirala ladjo med nevihto.
    Ne spreglejmo dejstva, da podoba kaže, kako romanje ni stvar posameznika, ampak skupnosti, ki ima rastočo dinamiko in vse bolj teži h križu. Križ nikakor ni statičen, ampak je tudi ta dinamičen, saj se sklanja k človeštvu, kot da mu gre naproti in ga ne pušča samega, temveč mu ponuja gotovost prisotnosti in varnost upanja. Na koncu je v zeleni barvi jasno viden moto jubileja 2025, Romarji upanja.

    Papež Frančišek je napisal molitev v pripravi in obhajanju jubilejnega leta 2025. Vabljeni, da molitev “vzamemo za svojo” ter jo vključimo v molitveno življenje v osebnem, družinskem, župnijskem in občestvenem življenju.

    Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.

    Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.

    Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.

    Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov.

    Amen.

    Več o tem: https://katoliska-cerkev.si/oznaka/jubilej-2025

    Digitalna romarska karta >>>

    MOLITVE v naši baziliki >>>
    SPOVEDOVANJE v naši baziliki >>>

  • Poglejte, kako se dani – adventni koncert

    Poglejte, kako se dani – adventni koncert

    V petek, 20. decembra, ob 19h, se bo v Baziliki Matere Usmiljenja odvil koncert Vokalnega ansambla Elinor, ki deluje pod okriljem mariborske Bazilike Matere Usmiljenja in sodi med prepoznavne slovenske vokalno glasbene sestave. Začnejo s petjem pri bogoslužju, po sv. maši pa nadaljujejo z adventnim sporedom.

    Na sporedu: Charles H. Giffen, Ubald Vrabec, Aleksander Vodopivec, Hugolin Sattner, Vinko Vodopivec, Arvo Pärt, Franc Babič, Vytautas Miškinis, Marij Kogoj, Franz Schubert in Breda Šček.

    Več o koncertu najdete na facebook dogodku, prisluhnite pa nam na youtube povezavi.

    Vstop je prost, hvaležni bomo za prostovoljni dar.

  • PSMM: december 2024

    PSMM: december 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •


    Molitveni namen za december 2024:
    ZA ROMARJE UPANJA

    Molimo, da nas ta jubilej utrdi v veri in nam pomaga prepoznati vstalega Kristusa sredi življenja ter nas preobrazi v romarje krščanskega upanja.


    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    Iz pisma Msgnr. Rinu Fischelli, predsedniku papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije za jubilejno leto 2025
    Frančišek, 11. februar 2022

    […] Povečati moramo plamen upanja, ki nam je dan, in pomagati ljudem do novih moči in gotovosti, da bi se odprtega duha in z zaupljivim srcem ozrli v prihodnost s pogledom, ki seže v daljave. Prihajajoči jubilej lahko v veliki meri prispeva k ozračju upanja in zaupanja kot znamenje novega preporoda, ki si ga vsi tako želimo. Iz tega razloga sem za geslo jubilejnega leta izbral besedno zvezo Romarji upanja. Če bomo znova uspeli ustvariti občutek univerzalnega bratstva in ne bomo slepi za grozno revščino, zaradi katere milijoni moških, žensk in otrok ne morejo živeti v človeškem dostojanstvu, bomo zares postali romarji upanja. S tem mislim zlasti na begunce, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino. Naj nas skozi ves čas priprave na jubilejno leto spremljajo glasovi tistih, ki so potrebni pomoči, saj stremimo k temu, da bi v jubilejnem letu bili vsem ljudem na voljo sadovi Zemlje. Kot uči Sveto pismo: »Jej tisto, kar obrodi zemlja, ki počiva. To velja zate, za sužnja in sužnjo, za najemnika in tujca, ki bivajo pri tebi. Tudi živini in zverem, ki so v tvoji deželi, bodi v živež, kar bo zemlja obrodila.‹« (3 Mz 25, 6–7).

    Duhovna dimenzija jubilejnega leta, ki nas vabi k spreobrnjenju, zajema tudi temeljne vidike našega družbenega življenja kot del skladne celote. Prizadevajmo si, da bomo v času našega kratkega obiska na Zemlji premišljevali o lepoti stvarstva in skrbeli za naš skupni dom. Ob tem pa naj se zavedamo, da smo vsi, ki nas Gospod obdeluje in varuje (gl. Gen 2,15), zemeljski romarji. Upam, da bomo v tem duhu praznovali in doživeli tudi prihajajoče jubilejno leto. Vse več ljudi, tudi mladih in otrok, se začenja zavedati, da je skrb za stvarstvo temeljni izraz naše vere v Boga, pa tudi naše pokornosti Njegovi volji. […]

    * Vir: https://www.vatican.va/content/francesco/en/letters/2022/documents/20220211-fisichella-giubileo2025.html


  • PSMM: november 2024

    PSMM: november 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •


    Molitveni namen za november 2024:
    ZA TISTE, KI SO IZGUBILI OTROKA

    Molimo, da bi vsi starši, ki objokujejo smrt sina ali hčerke, našli v skupnosti oporo in v Tolažniku Svetem Duhu mir srca.


    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    SPLOŠNA AVDIENCA
    Frančišek, 17. junij 2015

    Izkušnja smrti brez izjeme pretrese vsako družino. To je del življenja, čeprav se zaradi družinske medsebojne ljubezni nikoli ne zdi nekaj naravnega. Posebej srce parajoče je, ko starši preživijo lastne otroke. Taka izkušnja je v nasprotju z osnovno naravo odnosov, zaradi katerih ima družina sploh smisel. Izguba sina ali hčere ustavi čas. Odpre se brezno, ki pogoltne tako preteklost kot prihodnost. Smrt, ki vzame otroka ali mladega človeka, spodkopa obljube, darove in žrtve ljubezni, ki smo jo tako radostno sprejeli medse. Pogosto vidim starše, kako pridejo k maši k sv. Marti s fotografijo sina, hčerke, dojenčka, fantka, deklice in mi rečejo: »Ni ga več, ni je več.« Njihovi obrazi so polni žalosti. Smrt nas pretrese, ko gre za otroka pa še toliko bolj. Vsa družina ohromi in ostane brez besed. Otrok, ki izgubi katerega izmed staršev, doživlja podobno trpljenje. Sprašuje »kje je očka? Kje je mamica?« »V nebesih je.« »Zakaj je ne morem videti?« V tem vprašanju se skriva bolečina žalujočega otroka. Praznina zapuščenosti, ki se razprostira v njem, je še toliko hujša zaradi tega, ker še ni izkusil dovolj življenja, da bi lahko sploh »poimenoval« tisto, kar se je zgodilo. »Kdaj se vrne očka?« »Kdaj pride mamica?« Kaj naj rečemo ob trpljenju otroka? Takšen okus ima smrt v družini.

    V takšnih primerih je smrt kot črna luknja v življenju družine, ki je ne moremo pojasniti. Včasih nas privede tako daleč, da vso krivdo prevalimo na Boga. Nešteto ljudi – razumem jih – se bogokletno jezi na Boga: »Zakaj si mi vzel sina, hčerko? Ni Boga, Bog ne obstaja! Zakaj je naredil to?« Take očitke slišimo zelo pogosto. Ta jeza izvira iz velike bolečine srca; izguba sina, hčerke, mame ali očeta prinese grozno žalost. V družinah se to dogaja znova in znova. Kot že rečeno, je v takih primerih smrt kot luknja. Fizična smrt ima še druge »zaveznike«, ki so celo hujši od nje. To so sovraštvo, zavist, napuh, pohlep; grehi sveta, ki delajo za smrt in je zaradi njih še bolj boleča in nepravična. Družinske vezi so že vnaprej določene, nemočne žrtve pomočnikov smrti, ki zgodovini človeštva sledijo tesno za petami. Samo pomislimo, kako absurdno »normalno« je, ko v določenih trenutkih grozo smrti še povečajo dogodki, ki jih izzoveta sovraštvo in neobčutljivost drugih ljudi. Naj nam Gospod ne dovoli, da bi se navadili na take reči!

    Veliko družin Božjega ljudstva po milosti Jezusovega sočutja s svojimi dejanji dokazuje, da smrt nima zadnje besede: to je resnično dejanje vere. Ko žalujoča družina – tudi tista zelo strta – najde moč, da zaščiti vero in ljubezen, ki nas povezujeta z bližnjimi, prepreči smrti, da bi pobrala vse do zadnjega. Proti temini smrti se moramo bojevati z močnimi deli ljubezni. »Moj Bog, razsvetli mojo temo,« je prošnja, ki jo izrečemo v večerni molitvi. V Luči Gospodovega Vstajenja – Gospod namreč ne zapusti nikogar, ki mu ga je zaupal Oče –, lahko odvzamemo želo smrti, kot pravi apostol Pavel (1 Kor 15,55); lahko ji preprečimo, da bi nam zastrupljala življenje, da bi našo ljubezen dajala v nič in da bi nas potiskala v najtemnejše brezno.

    V veri se lahko tolažimo, saj vemo, da je Gospod premagal smrt enkrat za vselej. Naši dragi niso izgubljeni v temi niča: upanje nam zagotavlja, da so v dobrih in krepkih Božjih rokah. Ljubezen je močnejša od smrti. Zato ji moramo pustiti, da raste, da se krepi in varovala nas bo vse do dne, ko bo obrisana vsaka solza, ko »smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Raz 21,4) Če si dovolimo črpati iz vere, izkušnja žalovanja lahko ustvari še močnejše vezi, novo odprtost za bolečino drugih družin in novo bratstvo z družinami, ki so rojene in prerojene v upanju. Vera nam daje milost, da se rodimo in prerodimo v upanju. Še enkrat bi se rad vrnil k zadnjemu stavku iz današnjega Evangelija (glej Lk 17, 11–15). Ko je Jezus obudil nazaj v življenje edinega sina matere, ki je bila vdova, beremo, da ga je »Jezus dal njegovi materi.« In to je naše upanje! Gospod nam bo vrnil naše pokojne in bomo znova skupaj. To upanje ne razočara! Naj to Jezusovo dejanje ostane z nami: »in Jezus ga je dal njegovi materi.« Enako bo storil z vsemi našimi ljubljenimi!

    Vera nas varuje pred nihilističnim pogledom na smrt in pred lažnimi tolažbami sveta. Tako se krščanska resnica »izogne mešanju z različnimi miti« in se ne prepušča praznoverju (Benedikt XVI, Angelus, 2. november 2008). Danes morajo duhovniki in vsi kristjani na konkreten način izražati pomen vere pri žalovanju v družini. Ne smemo odreči pravice do joka – moramo jokati – »Jezus se je zjokal« in »se je vznemiril« na grobu cenjenega družinskega prijatelja (Jn 11, 33–37). Zgled so nam lahko preprosta in močna pričevanja mnogih družin, ki so se v najbolj mučnem trenutku prehoda v Večnost, oprijele Križanega in Vstalega Gospoda ter Njegove trdne obljube o vstajenju mrtvih. Božje delo ljubezni je močnejše od dela smrti. Biti moramo tesni sodelavci Božje ljubezni – to pa lahko postanemo z vero! Spomnimo se Jezusovega dejanja: »In Jezus ga je dal njegovi materi« – enako bo storil z nami in našimi dragimi, ko se znova srečamo, ko bo smrt v nas zagotovo premagana. Bila je že premagana z Jezusovim križem. Jezus nas bo znova združil z našimi dragimi!

    * Vir: https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/february/documents/20230218-convegno.html © Copyright – Libreria Editrice Vaticana


  • PSMM: oktober 2024

    PSMM: oktober 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •


    Molitveni namen za oktober 2024:
    ZA DELJENO POSLANSTVO

    Molimo, da bi Cerkev na vsak način nadaljevala z vzdrževanjem sinodalnega načina življenja, v znamenju soodgovornosti, zavzemajoč se za soudeležbo, občestvo in deljeno poslanstvo med duhovniki, redovniki in laiki.


    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    NAGOVOR UDELEŽENCEM KONFERENCE, KI JO JE ORGANIZIRAL DIKASTERIJ ZA LAIKE, DRUŽINO IN ŽIVLJENJE*
    Frančišek, 18. februar 2023

    […] Ime konference vzbuja v nas željo po »skupnem napredovanju«, kar postavlja današnjo obravnavano temo v širši kontekst sinodalnosti. Bog želi od Cerkve več prehojene skupne poti in doživetja konkretne skupnosti. Prosi nas, da opustimo samovoljno delovanje v ločenih smereh, ki nikdar ne tečejo vzporedno. Želi, da duhovniki ne bi bili ločeni od laikov, redovniki pa ne od duhovnikov in vernikov. Prav tako si ne želi ločnice med vero elit in vero ljudstva. Ne želi, da bi bila rimska kurija ločena od ostalih Cerkva, škofje ločeni od duhovnikov in mladi ljudje od starejših. Bog prav tako noče, da bi bili zakonci in družine izključeni iz življenja skupnosti, da bi se karizmatična gibanja izključevala iz župnij itd. To je trenutno najhujša skušnjava. Cerkev še čaka veliko dela, preden bo lahko v polnosti zaživela kot telo, kot ljudstvo, ki ga združuje vera v Kristusa Odrešenika, ki ga oživlja Duh svetosti in ki je predano skupnemu poslanstvu oznanjevanja usmiljene Ljubezni Boga, našega Očeta.

    Ta zadnji vidik je ključen in ga moramo vedno negovati: ljudstvo, združeno v poslanstvu: Cerkev je zvesto, sveto Božje ljudstvo, kot je zapisano v dokumentu Lumen Gentium, št. 8 in 12. Cerkev ni ne populistična ne elitistična, temveč je sveto Božje ljudstvo. Tega se ne da naučiti iz teorije, ampak iz izkušnje. Šele takrat lahko po svojih najboljših močeh razložimo to dejstvo. Če ga ne bomo živeli, ga ne bomo mogli razložiti. Ljudje, združeni v poslanstvu. Bistvo in namen sinodalnosti je poslanstvo. Sinodalnost izhaja iz poslanstva in usmerjena je vanj. Spomnimo se, kako je Jezus poslal apostole oznanjat evangelij in so se srečni vrnili, ker so demoni »bežali od njih«. Poslanstvo je tisto, ki vliva Cerkvi občutek skupnosti. Povezuje župnike in laike. Gradi skupen namen, v njem se dopolnjujejo raznolike karizme in posledično v vseh nas budi željo po skupni poti. To se kaže tudi v Jezusu, ki je od vsega začetka zbiral okrog sebe učence, moške in ženske, ter skupaj z njimi javno deloval. Nikoli ni bil sam. Podobno je bilo s sv. Pavlom, ki je oznanjal evangelij s sodelavci, tudi z laiki in s poročenimi pari. Ni delal sam. To je bil čas velike prenove in misijonarjenja v zgodovini Cerkve: verniki in duhovniki so bili skupaj. Niso bili osamljeni posamezniki, temveč ljudje, ki so evangelizirali, zvesto, sveto Božje ljudstvo […]

    * Vir: https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/february/documents/20230218-convegno.html
    © Copyright – Libreria Editrice Vaticana


  • PSMM: september 2024

    PSMM: september 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •


    Molitveni namen za september 2024:
    ZA KRIK ZEMLJE

    Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo.


    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    RAZMIŠLJANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    NAGOVOR UDELEŽENCEM FORUMA DOMORODNIH LJUDSTEV

    Frančišek, 10. februar 2023*

    […] na žalost smo priča družbeni in ekološki krizi. Če bi res radi poskrbeli za naš skupni dom in planet, na katerem živimo, moramo temeljito spremeniti svoj življenjski slog. Ključno pri tem je, da se zgledujemo po modelih proizvodnje in potrošnje. Bolj bi morali prisluhniti domorodnim ljudstvom in se učiti od njih, da bi spoznali, da ne moremo pohlepno izkoriščati naravnih virov, kot da bi bila Zemlja naša mama – Mati Zemlja –, »ki nam je zmožna dati vse, kar potrebujemo za življenje« (video sporočilo ob srečanju 500-ih narodnih in mednarodnih predstavnikov Expo 2015 – Na poti k Milanski listini, z dne 7. februarja 2015). Domorodna ljudstva imate nadvse pomembno vlogo v boju zoper podnebne spremembe. To potrjujejo tudi znanstveni dokazi.

    Danes se veliko bolj kot kdaj koli prej pojavljajo ljudje, ki izražajo zahteve po prestrukturiranju oblasti, na kateri sloni družba zahodne kulture. S tem preoblikujejo zgodovinske odnose, zaznamovane s kolonializmom, z izključenostjo in diskriminacijo. Na ta način se vzpostavlja nov dialog o prihodnosti našega planeta. Nujno potrebna je usklajenost, ki je sad odprtega in stalnega sodelovanja, saj ekološki izzivi, nastali zaradi človeka, vplivajo na vsakega izmed nas. Ne gre le za fizični, temveč tudi za psihološki in kulturni vpliv.

    Zato svetovne oblasti vabim k prepoznavanju pomembnosti domorodnih ljudstev iz vsega sveta skupaj z njihovimi kulturami, jeziki, običaji in duhovnostjo ter jih pozivam, naj spoštujejo njihovo dostojanstvo in pravice v zavedanju, da ravno raznolikost bogati našo veliko človeško družino. K temu se bom še vrnil v nadaljevanju.

    Ko pri varovanju Zemlje spregledamo domorodne skupnosti, delamo veliko napako – da ne omenjamo krivice, ki se jim godi ob tem; gre za ekstraktivni funkcionalizem. Če bomo spoštovali njihovo kulturno zapuščino in starodavne načine ravnanja, se bomo podali na pot boljšega odnosa do okolja. IFADOVA prizadevanja za pomoč domorodnim skupnostim pri avtonomnem razvoju, zlasti s pomočjo finančnega instrumenta The Indigenous Peoples Assistance Facility (IPAF), so zato hvalevredna. Tovrstna prizadevanja se morajo še okrepiti, spremljati pa jih morajo še bolj odločni in daljnovidni procesi odločanja v okviru pravičnega prehoda.

    V tem oziru bi se rad ustavil še ob dveh ključnih besedah: kakovostno življenje in harmonija.

    Kakovostno življenje nikakor ni »prijetno brezdelje«, »dolce vita« redkih predstavnikov buržoazije. Kakovostno življenje je življenje v harmoniji z naravo; življenje, v katerem znamo ustvarjati harmonijo namesto ravnovesja, saj je harmonija več od ravnovesja. Ravnovesje je funkcionalno. Harmonija ni funkcionalna, temveč je suverena.

    Modrost kakovostnega življenja je v tem, da znamo harmonično delovati. Sem spada harmonija med posameznikom in njegovo skupnostjo; harmonija med posameznikom in okoljem; harmonija med posameznikom in vesoljnim stvarstvom.

    Rane, ki zavirajo takšno harmonijo in uničujejo populacije, vidimo vsak dan; prisoten je ekstraktivizem; pri Amazonskem pragozdu se srečujemo s pojavom krčenja gozdov, drugod pa lahko še danes vidimo ekstraktivizem rudarske industrije.

    Prizadevati si moramo za harmonijo. Ko ljudje zanemarijo dobrobit zemlje, okolja, podnebja, vegetacije in favne, ko ne spoštujejo splošne dobrobiti, se vedejo nečloveško – izgubijo stik z Materjo Zemljo. Te besedne zveze nisem uporabil zato, ker bi namigoval na kakšno vraževerje, temveč zato, da poudarim, da nam prav ona [Mati Zemlja] daje kulturo in harmonijo […].

    *Celotno sporočilo:
    https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/february/documents/20230210-forum-popoliindigeni.html © Copyright – Libreria Editrice Vaticana


  • Izročitev slovenskega naroda Mariji

    Izročitev slovenskega naroda Mariji

    Izročitev obnavljamo vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja.

    Sveta Devica Marija!
    Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila,
    ga rodila in si z njim pod križem trpela.

    Ti si tudi naša Mati: tvoja materinska roka
    nas je varovala skozi vso zgodovino.

    Tebi izročamo sami sebe, da bi
    v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.

    Tebi izročamo naše družine, da bi
    bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

    Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi
    v zvestobi evangeliju gradila edinost.

    Tebi izročamo slovensko domovino, da bi
    napredovala v luči vere in krščanskega izročila.

    Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi
    ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

    Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.

    Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči
    Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
    ki živi in kraljuje vekomaj.
    Amen.

    Molitev je objavljena v Cerkvenem molitveniku, str. 264–265.