Prošnja, ki jo je lavantinski škof Mihael Napotnik osebno izročil papežu Piju X. na zasebni in posebni avdienci, 7. novembra 1906, ko ga je ponižno prosil, naj bi blagohotno povišali cerkev sv. Marije, Matere Usmiljenja, k časti manjše bazilike.
Besedilo prošnje:
Beatissime Pater!
Michael, Episcopus Lavantinus, ad pedes Sanctitatis Tuae provolutus, sequentia devote exponit.
Marburgi, in civitate residentiali Episcopi Lavantini, loco parvae ecclesiae parochialis sub titulo Matris misericordiae nova aedes sacra, eum molis amplitudine tum pulchris architecturae operibus praecellens, in stylo romano cum duabus turribus in honorem beatae Mariae Virginis aedificata est sumptibus, a christifidelibus atque etiam ab augustissimo Imperatore Francisco Iosepho I. sponte oblatis, quorum summa longe superat decies centena millia coronarum valoris austriaci. Insimul congruum coenobium ordinis Minorum, qui peramplam parochiam administrant, erectum est.
Ecclesiam, anno 1900 sollemni ritu Deo in honorem Matris misericordiae consecratam et dedicatam, non solum ex urbe Maarburgensi eiusque confinibus, verum etiam e dissitis regionibus piae peregrinationis causa christicolae magno numero quotannis visitare assolent: Dei genitricis sacram iconem, ex primaevo sanctuario in novum translatam atque in ara templi magnifici maiore collocatam, vetustate ae prodigiorum insignem veneraturi.
In dioecesi Lavantina, quam circiter 520.000 fideles incolunt, plus quam 500 ecclesiae maiores existunt. Durante episcopatu humiliter subscripti Praesulis viginti novae ecclesiae parochiales, omissis ecclesiis filialibus ac capellis, extructae sunt. At inter tot sacra templa dioecesana non datur privilegiis et indulgentiis singularibus locupletatum.
Quae omnia animo reputans, Episcopus, dioecesim Lavantinam impraesentiarum administrans, Sanctitati Tuae devotissime substernit votum supplex, ut praedictam Ecclesiam Marianam ad Basilicae minoris titulum et dignitatem evehere digneris, utpote quae pulcherrimis ecclesiis ditionis austriacae ac praesertim dioecesis Lavantinae merito accensenda sit. Concessio eidem honorificentiarum ac privilegiorum, quae minoribus almae Urbis Basilicis de iure competunt, certe cederet in maiorem Deiparae gloriam, in uberiorem cultorum eius salutem nec non in ardentiorem zelum studiosorum sanctuarii custodum franciscalium.
Pro qua gratia et Deus …
Sanctitatis Tuae humillimus et obedientissimus famulus et filius
+ Michael, Episcopus Lavantinus.
Marburgi, die 21. Octobris 1906.
Presveti Oče!
Mihael, lavantinski škof, ki sem prihitel pred Vašo Svetost, pobožno predstavljam naslednje.
V Mariboru, mestu rezidence lavantinskega škofa, na kraju nekdanje majhne cerkvice stoji nova sveta zgradba v čast Blaženi Devici Mariji, pod naslovom Mati usmiljenja, ki se odlikuje s svojo veličino in čudovito arhitekturno zasnovo: zgrajena je v romanskem slogu s dvema zvonikoma. Zanjo so več kot desetkrat sto tisoč avstrijskih kron prispevali verniki in celo najvišji cesar, Franc Jožef I.. Hkrati je bil vzpostavljen primeren samostan frančiškanskega reda, ki upravlja z obsežno župnijo.
Cerkev, ki je bila leta 1900 s slovesnim obredom posvečena in namenjena v čast Materi usmiljenja, redno obiskujejo ne le prebivalci Maribora in okoliških območij, temveč tudi številni romarji iz oddaljenih krajev. Častijo sveto podobo Božje Matere, ki je starodavna in znamenita zaradi čudežev ter je bila prenesena iz prvotnega svetišča v novo in postavljena na glavni oltar čudovite cerkve.
V lavantinski škofiji, kjer živi približno 520.000 vernikov, obstaja več kot 500 večjih cerkva. V obdobju mojega škofovanja sem kot ponižni služabnik Voditelja ustanovil dvajset novih župnijskih cerkva, ne da bi štel podružnične cerkve in kapele. Kljub tolikemu številu cerkva v škofiji ni posameznim krajem dan noben poseben privilegij in odpustek.
Ob upoštevanju vsega tega v srcu, kot trenutni škof lavantinske škofije, z največjo ponižnostjo podajam svojo pobožno željo Vaši Svetosti, da bi to Mariji posvečeno cerkev povišali v naslov in dostojanstvo manjše bazilike. Ta cerkev si zasluži priznanje zaradi svoje izjemne lepote v avstrijskih deželah, zlasti v lavantinski škofiji. Dodelitev časti in privilegijev, ki praviloma pripadajo dragim rimskim manjšim bazilikam, bi zagotovo prispevalo k večji slavi Božje Matere, blagorastju njenih častilcev in gorečnosti frančiškanskih varuhov tega svetišča.
Za to milost naj tudi Bog …
Ponižen in podložen služabnik in sin Vaše Svetosti
+ Mihael, lavantinski škof
V Mariboru, 21. oktobra 1906
Papež Pij X. je na prošnjo lastnoročno pozitivno odgovoril takole:
Iuxta preces cum omnibus privilegiis Basilicis minoribius de Urbe iam concessis.
Die 7. Novembris anni 1906.
Pius PP. X.
V skladu s prošnjami, z vsemi privilegiji, ki so že dodeljeni manjšim bazilikam v Mestu.
7. novembra leta 1906
Papež Pij X.
Na Kongregaciji za svete obrede (danes Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov) so 12. novembra 1906 na zgornjo prošnjo dopisali:
Nr. 60/1906
Lavantina.Praesens Rescriptum Autographum Sanctissimi Domini Nostri Pii Papae X. in actis Sacrorum Rituum Congregationis exhibitum fuit die duodecima Novembris anno 1906.
+ D. Panici, Archiep. Laodicen.
S. R. C. Secret.
Nr. 60/1906
Lavantinska.Ta rokopisni reskript presvetega gospoda našega papeža Pija X. je bil predložen v aktih Kongregacije za svete obrede dvanajstega novembra leta 1906.
+ D. Panici, laodicejski nadškof
S. R. C. tajnik
Imenovanje za manjšo baziliko (v PDF) >>>