Kategorija: Oznanila MB

Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe.
Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.« (Mr 1,4-5.7-8)

MOJ ADVENT
Adventni čas, čas odrešenjskih skrivnosti, nas na poseben način nagovarja in vabi, da v njegovem bogatem in odrešujočem sporočilu črpamo moč za svoje poslanstvo. Adventni čas in bližajoči se božični prazniki nas navdajajo s pričakovanjem, z upanjem in veliko hvaležnostjo, saj je z učlovečenjem Jezusa Kristusa Božja ljubezen in skrb za človeka dosegla svoj vrh. To pa je tudi razlog za našo življenjsko radost, hvaležnost in neskončne razsežnosti upanja.
Upanje izhaja iz samega jedra krščanske vere. Čas, v katerem živimo, nas vabi, da vso širino in vrednost upanja, ki ga vsebuje naša vera, znova odkrijemo in iz njega globlje zaživimo.
Iskreno prosimo Gospoda, naj nam sedaj, ko se pripravljamo na božič, pokaže, kaj je tisto, kar moramo spremeniti in kje najbolj potrebujemo spreobrnjenje, da se bomo vredno pripravili na praznovanje.
Opazuj se enkrat, kaj izžarevaš. Svojega izžarevanja ne moreš z voljo spreminjati iz trenutka v trenutek. Lahko pa se zaveš, katera čustva te določajo: ali veliko prostora v sebi nameniš jezi, nezadovoljstvu, zameri in zagrenjenosti, ali pa daješ veselju in dobroti možnost, da se v tebi razširita in skozi tebe izžarevata v okolico. Prisluhni sebi ter zaupaj svojemu hrepenenju po veselju in dobroti. Tedaj ju boš tudi odkril v sebi. In zaupaj svojemu hrepenenju, da v sebi ne bi naletel samo na svoja čustva, ampak končno na Kristusa, ki prebiva v tvojem srcu in je vir vsakršnega veselja.
Anselm Grün

NAPOVEDNIK

POSTAVLJANJE JASLIC
V ponedeljek, 11. decembra, bomo ob 20. uri v baziliki začeli postavljati jaslice. Jaslice bomo delali vsak večer od 20. do 23. ure. Za postavitev konstrukcije prosimo za pomoč može, študente in mladino. K postavljanju jaslic vabimo vse, ki imate veselje in smisel za to delo.

V soboto, 16. decembra, bomo začeli BOŽIČNO DEVETDNEVNICO. Pri svetih mašah bomo vsak dan prepevali: ob vstopu Kralja, ki prihaja; po berilu psalm; med darovanjem Glasovi angelski z višin; po obhajilu Marijin slavospev Moja duša poveličuje Gospoda.

V soboto, 16. decembra, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

ADVENTNA SPOVED
Včasih vidimo, da gredo pri sveti maši skoraj vsi verniki k obhajilu. Morda je tako zato, ker smo vsi svetniki in hodimo pogosto k spovedi, ali zato, ker mislimo, da nimamo grehov in spovedi ne potrebujemo, ali pa, ker smo izgubili občutek za greh. Če ni grehov, ne potrebujemo spovedi. Če ni grehov, potem sta odrešenje in križ nepotrebna, potem je Jezus odveč, Odrešenik ni potreben. Vendar vera in cerkveni nauk ostajata enaka. Če gre oseba, ki ima na vesti smrtni greh, k obhajilu, ji to obhajilo ne koristi, ji ne pomaga, ne prejme milosti. Da bi milost delovala v duši, mora biti ta čista. Če prejmemo obhajilo v stanju smrtnega greha, potem namesto da bi prejeli milost, storimo nov greh, namesto da bi napredovali, nazadujemo. Da bi živeli zares pravo krščansko življenje, se moramo spovedati pogosteje. Ta način ravnanja je posledica žive vere. Pojdimo torej k spovedi vedno, ko je potrebno, da bi prosili Gospoda odpuščanja za svoje grehe, in kadar je to primerno, ker duša čuti žalost zaradi pomanjkanja ljubezni. Zato velja tudi za odrasle to, kar pravimo otrokom pri verouku – da se morajo spovedovati pogosto.
Po E-knjiga “Spoved – resnični ču-dež božje ljubezni”, Opus Dei.

SPOVEDOVANJE
V naši baziliki bomo na voljo za zakrament sv. spovedi v tednu pred božičem, od ponedeljka, 18. 12., do petka, 22. 12. 2017. Vsak dan od 7h do 12h in od 14h do 20h.
V soboto, 23. 12., bomo spovedovali samo dopoldne.
Ne odlašajte na zadnji trenutek!

Dekanijsko adventno spokorno bogoslužje ZA MLADE in priložnost za sv. spoved bo v soboto, 16. 12. 2017, po sv. maši ob 18.30 uri v stolni cerkvi.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 17. 12. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Dodaj Kristusa v svoje življenje in našel boš prijatelja, na katerega se lahko vedno zaneseš. Dodaj Kristusa in tvoje življenje bo polno njegove ljubezni, bo rodovitno življenje. (papež Frančišek)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)

/…/ »Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane« (1 Kor 13,7). /…/ Najprej je rečeno, da »vse prenaša in opraviči« /…/. To se razlikuje od »jemati slábo v račun« /…/ [P]omeni lahko »molčati« o slabem, ki je morda prisotno v drugem. To vključuje, da zadržimo sodbo in brzdamo nagnjenje, da bi izustili trdo in neizprosno obsodbo: »Ne obsojajte in ne boste obsojeni« (Lk 6,37b). /…/ Božja beseda od nas zahteva: »Bratje, ne govorite drug proti drugemu!« (Jak 4,11). Namerno škodovati podobi drugega pomeni, da uveljavljamo lastno podobo, se znebimo zamer in zavisti, ne da bi nas skrbela škoda, ki jo povzročamo. Pogosto pozabljamo, da je obrekovanje lahko velik greh, resna žalitev Boga, ko hudo prizadene dobro ime drugih in jim povzroči škodo, ki jo je zelo težko popraviti. Zato je Božja beseda tako stroga do jezika in pravi, da je »jezik vesolje krivice, ki omadežuje vse telo« (Jak 3,6); »nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa« (Jak 3,8). Če »z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti« (Jak 3,9), ljubezen varuje podobo drugih z rahločutnostjo, ki obvaruje celo dobro ime sovražnikov. V obrambi Božje postave ne smemo nikoli pozabiti te zahteve ljubezni.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Ljubezen vse prenaša in opraviči”, točki 111 in 112)

Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«
(Mr 13,35-37)

Gospod, stopamo na pot adventne priprave na Tvoj prihod med nas, ko bo v simboliki jaslic iz revnega hlevčka med nami ponovno zasvetila svetloba in nas ogrela neizmerna toplina Tvoje ljubezni. Daj nam jo čutiti že zdaj. Naj bo vsaka prižgana svečka na adventnem venčku resničen odsev topline, ki se rojeva tudi v naših srcih.

Prvo adventno nedeljo, ki je hkrati tudi nedelja Karitas, obhajajmo z željo in s prošnjo, da ljubezen postane naše poslanstvo in naš način življenja.
Če bi vsak po svojih močeh res prispeval svoj delež k lajšanju stisk in bolečin, v katerih se znajdejo mnogi zaradi različnih vzrokov, bi življenje teh ljudi bilo veliko lažje. Hvala vam, dobrotniki, sodelavci in prostovoljci Karitas. Po vaši dobroti je križ mnogih lažji.
Ob nedelji Karitas iskreno vabim tudi nove prostovoljce, da se pridružite Karitas, da se ta veriga ljubezni in dobrote še poveča in da še bolj utrdimo vezi.
Adventni čas, ki ga danes začenjamo, nas spodbuja, da se še dejavneje vključimo v lajšanje bolečin in da svojo vero sredi tega sveta živimo kot znamenje upanja in Božje bližine.
nadškof, msgr. Alojzij Cvikl

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 4. decembra bo ob 10.00 SREČANJE ZA LJUDSKE PEVCE.

V torek, 5. decembra, bo ob 17. uri otroke obiskal SVETI MIKLAVŽ.
Zaradi miklavževanja ne bo verouka, vsi veroučenci pa so ob 17.00 vabljeni na miklavževanje.

V petek, 8. decembra, bomo obhajali slovesni praznik BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE. Zvečer ob 18.30 vas vabimo k petim litanijam Matere Božje. Svete maše bodo ta dan po nedeljskem urniku.
Božja Mati Marija je bila obvarovana sence vsakega greha, da bi nas mogla braniti pred želom hudobij v nas in zunaj nas. Bila je napolnjena z milostjo, da bi jo mogla posredovati tudi nam.
Na praznik Brezmadežne se z otroško ponižnostjo in z neomajnim zaupanjem zatecimo pod plašč naše dobre Matere. Izročimo ji sami sebe, svojo življenjsko pot, vse boje, hrepenenja in težave. Prosimo jo, naj nam stoji ob strani v urah velikih in odločilnih preizkušenj. Tudi če bomo kdaj padli zaradi slabosti, naj nas dvigne s svojo ljubečo materinsko roko. Obenem priporočimo Brezmadežni svoje bližnje in daljne sestre in brate, posebno najbolj trpeče in slabotne.

V nedeljo, 10. decembra, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 10. decembra, bo ob 15.00 pri svetem Jožefu na Studencih revija otroških pevskih zborov. Vabljeni k poslušanju.

V nedeljo, 10. decembra, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje starejših in mlajših članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Za obisk MARIJE, ADVENTNE ROMARICE, je še vedno nekaj prostih terminov. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 10. 12. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA

Bog ni kakor ljudje, ki obljubljajo in ne držijo obljube. Bog bo poslal Odrešenika prav zato, ker je pravičen in uresničuje svoje obljube.
(Tomaž Špidlik)

Je bila Marija le Božje orodje?
Marija je bila več kot le pasivno Božje orodje. Tudi po njeni aktivni privolitvi se je zgodilo Božje učlovečenje. (KKC 493-494, 508-511)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)

/…/ [S]trupen[a] [je] drž[a] tistega, ki se veseli, ko vidi, da se komu godi krivica. Ta stavek dopolnjuje naslednji, ki izraža pozitivno plat: /…/ »veseli pa se resnice«. To pomeni veseliti se zaradi blagra drugega, ko priznamo njegovo dostojanstvo, ko cenimo njegove sposobnosti in njegova dobra dela. Tega ni zmožen tisti, ki se mora vedno primerjati in tekmovati, celo z lastnim sozakoncem, celo tako zelo, da se skrivaj veseli njegovega neuspeha. Ko človek, ki ljubi, lahko stori drugemu kaj dobrega ali ko vidi, da gre drugemu dobro v življenju, ob tem doživlja veselje in tako slavi Boga, kajti »Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). Naš Gospod posebno ceni tistega, ki se veseli sreče drugega. Če ne gojimo lastne sposobnosti veseliti se nad dobrobitjo drugega in se osredotočamo predvsem na svoje lastne potrebe, se obsojamo na življenje z manj veselja, kajti – kot je rekel Jezus – »večja sreča je dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Družina mora biti kraj, kjer tisti, ki je dosegel nekaj dobrega v življenju, ve, da se bodo zaradi tega tudi drugi z njim veselili.

(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Veseliti se z drugimi”, točki 109 in 110)

»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.«
(Mt 25,31-33)

Že danes je čas, da se vprašam, kam bi me ta trenutek razvrstil nebeški Oče. Mi trenutno pripada položaj na njegovi levici ali desnici?
Naj se vsak dan znova trudim, da bi bilo moje mesto med »ovčicami, ki so zveste Pastirju«.

PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO

Vsemogočni Bog in Oče, ko molim za prihod tvojega kraljestva, sem včasih kar prestrašen. Vprašati se moram, ali mislim iskreno, ko molim za prihod Tvojega kraljestva ljubezni. Kako bi sicer nepomembne stvari mogle vznemirjati moje srce, kakor da bi bile pomembnejše od razodetja Tvojega kraljestva ljubezni, pravičnosti in miru. Resnično me mora biti sram.
Vseeno pa si, zaupajoč v Tvojo milost, upam moliti za to nujno potrebo. Da, prosim te za milost trdne odločnosti v prihodnje iskati predvsem in nadvse kraljestvo Tvoje ljubezni. Daj mi pogum, da sprejmem neizogibne posledice te molitve in da živim v skladu s tem, kar molim. Če ne bi po razodetju Tvojega ljubljenega Sina vedel, da prihod Tvojega kraljestva vključuje tudi Tvojo božjo potrpežljivost in prizanašanje, si ne bi upal izreči te drzne prošnje.
Bernhard Haring

NAPOVEDNIK

Od ponedeljka, 27. 11., do nedelje, 3. 12., bo pod geslom »Kje sem doma?« potekal TEDEN KARITAS. Letošnje geslo nas spodbuja k razmisleku o domu. Kjer je naše srce, tam se počutimo kot doma. Kjer so ljudje, ki nas imajo radi, tam je naš dom. Toplino doma potrebujejo tudi mnoge družine v stiski. Največ, kar jim lahko poklonimo, so sprejetost, razumevanje in varnost. In prav na tak način poskušajo sodelavci Karitasa graditi dom za družine v stiski. Skupaj s toplino besed lahko ranljivim družinam pomagajo le z darovi. Sredstva za več kot 20.000 družin v stiski bodo zbirali na dobrodelnem koncertu Klic dobrote, ki bo v sredo, 29. 11. 2017, ob 20.00 v dvorani Golovec v Celju. Tudi letos je veliko družin v težkih preizkušnjah zaradi brezposelnosti, prenizkih in nerednih dohodkov, bolezni in hujših nesreč, ki potrebujejo našo pomoč.

V soboto, 2. decembra, vas ob 16. uri vabimo k PLETENJU ADVENTNIH VENCEV. S seboj prinesite slamnat obroč (obroč je lahko tudi iz drugih materialov), štiri svečke in okraske.

V soboto, 2. decembra, bo ob 20.00 SEJA ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

Na prvo adventno nedeljo bodo po vseh svetih mašah SKAVTI PRODAJALI ADVENTNE VENCE. Bodimo solidarni z njimi.

Na prvo adventno nedeljo bo pri vseh mašah BLAGOSLOV ADVENTNIH VENCEV.

V nedeljo, 3. decembra, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 3. decembra, bodo pri sveti maši ob 19.00 sodelovali člani Vokalnega ansambla MINUTIAE.

V torek, 5. decembra, bo ob 17. uri otroke obiskal SVETI MIKLAVŽ. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do torka, 28. novembra. Prispevek za darilo je 8 € za vsakega otroka.

V adventnem času bo tudi letos po naših domovih romal kip MARIJE, ADVENTNE ROMARICE. Prijave za obisk Marijinega kipa sprejemamo v župnijski pisarni. V soboto, 2. decembra, bo Marija po večerni maši že poromala k prvi družini.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 3. 12. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Božje ljubezni je vredno samo eno: da bo Oče poklical vsakega otroka z njegovim imenom in priimkom. Nič, kar je na tem svetu Božjega, ne bo uničeno, ampak samo poveličano.
(Alojz Rebula)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Danes vemo, da moramo za to, da bi mogli odpustiti, doživeti osvobajajočo izkušnjo: razumeti sami sebe in odpustiti samim sebi. Naše napake ali kritični pogledi ljudi, ki jih ljubimo, so nas pogosto privedli do tega, da smo izgubili naklonjenost do nas samih. To povzroči, da se končno varujemo pred drugimi, bežimo pred naklonjenostjo in tako se v medsebojnih odnosih v nas množijo strahovi. Tedaj postane obtoževanje drugih lažno olajšanje. Svojo osebno zgodovino je treba vključiti v molitev, sprejeti sebe, znati shajati s svojimi omejitvami in celo odpustiti samim sebi, da bi enako držo imeli tudi v odnosu do drugih. Toda to predpostavlja izkušnjo, da je Bog nam odpustil, da smo bili nezasluženo – in ne zaradi naših zaslug – deležni opravičenja. Dosegla nas je ljubezen, ki je bila pred vsakim našim delom in ki vedno dá novo priložnost, jo podpira in spodbuja. Če sprejmemo, da je Božja ljubezen brezpogojna, da Očetove prijaznosti ne smemo ne kupiti ne plačati, tedaj bomo lahko ljubili ne glede na vse in odpuščali drugim, tudi ko so do nas krivični. V nasprotnem primeru naše življenje v družini ne bo več kraj razumevanja, spremljanja in spodbujanja, temveč bo postalo prostor stalnih napetosti in medsebojnega kaznovanja.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Odpuščanje”, točki 107 in 108)

Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ (Mt 25,19-20)

Ne sprašuj »vetra«, zakaj te je postavil prav tja, kjer si. Tudi če si obdan z betonom, poganjaj korenine in živi. Ti si sporočilo.

Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo prostost, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo,
karkoli imam ali premorem.
Ti si mi to dal, Tebi, Gospod, to vračam.
Vse je Tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji volji.
Daj mi svojo ljubezen in milost, to mi zadošča. Amen.
sv. Ignacij Lojolski

Gospod, vem, da velikokrat ne znam izkoristiti talentov, ki mi jih daješ. Vem, da jih pogosto izkoriščam v namene, ki niso koristni zame in niso v Tvoje veselje. Prihajam pred Tebe s prošnjo za pomoč: da bi znal svoja znanja v čim večji meri izkoristiti za bogatenje svojega življenja. Da bom ob zadnji uri zadovoljen s tem, kar sem v svojem življenju naredil; da bom s svojimi sadovi prišel pred Tebe kot tisti, ki zasluži plačilo. Ti si pravičen in Tvoje oko je budno nad našimi dejanji. Daj, da se s Tvojo pomočjo izkažem kot dober delavec v Tvojem vinogradu.

SVETOVNI DAN UBOGIH
V apostolskem pismu Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Misericordia et misera št. 21) papež Frančišek svetuje, da se na 33. nedeljo med letom (letos 19. novembra) v vsej Cerkvi obhaja svetovni dan ubogih. To bo najprimernejša priprava na slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva, ki se je poistovetil z malimi in ubogimi in nas bo sodil po delih usmiljenja (gl. Mt 25,31-46).

NAPOVEDNIK

Od srede, 22. novembra, do 10. januarja bodo v naši baziliki RELIKVIJE SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA. V sredo ob 9.00 bo v baziliki sprejem relikvij. Sveto mašo bo vodil p. Bernard Goličnik. Relikvije bodo vsak dan skupaj z Najsvetejšim izpostavljene na oltarju. Naj nas relikvije svetega Frančiška spodbudijo še k večji skrbi in molitvi za nove redovne poklice.

V sredo, 22. novembra, goduje SVETA CECILIJA, ZAVETNICA CERKVENIH PEVCEV. Ob njenem godu želimo vsem pevcev veliko poguma in veselja do petja, njihova zavetnica pa naj jim bo priprošnjica in vzornica pri njihovem pastoralnem poslanstvu. Zavedamo se, da pevci s svojim ubranim petjem lepšajo sveto bogoslužje, zato smo jim hvaležni za ves trud in čas, ki ga namenijo liturgičnemu petju, ter v znamenje hvaležnosti zanje molimo.

V nedeljo, 26. novembra, bo pri sveti maši ob 10.00 uri sodeloval otroški pevski zbor MEHURČKI, pri sveti maši ob 11.30 pa vokalna skupina MATER MISERICORDIAE.

V torek, 5. decembra ob 17. uri, bo otroke obiskal SVETI MIKLAVŽ. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do torka, 28. novembra. Prispevek za darilo je 8 € za vsakega otroka.

V adventnem času bo tudi letos po naših domovih romal kip MARIJE, ADVENTNE ROMARICE. Prijave za obisk Marijinega kipa sprejemamo v župnijski pisarni. V soboto, 2. decembra, bo Marija po večerni maši že poromala k prvi družini.

SKRB ZA DUHOVNE POKLICE sodi med prioritetne naloge Cerkve. Že Jezus je opozarjal: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,37-38). Vedno manjše število duhovniških in redovniških poklicev v Cerkvi na Slovenskem nas še bolj opozarja na to dolžnost, da je vsak član Cerkve dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi pomagal pri skrbi za duhovne poklice.
PRIDRUŽITE SE MOLITVENI ZVEZI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE (MZDP). Vsak član MZDP zmoli vsak dan eno molitev za duhovne poklice ali očenaš, zdravamarijo in slavaočetu z vzklikom: “Kraljica apostolov, prosi za nas!” Veseli bomo vašega pristopa.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 26. 11. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Vedno smo v Božjih rokah. Preizkušnja ni nikoli tako velika, da ne bi mogli zaupati v Božjo pomoč. Bog je naš Oče in ve, česa potrebujemo. (Janez Frančišek Gnidovec)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Če dovolimo, da hudobno občutje prodre v našo notranjost, damo prostor zameri, ki se ugnezdi v našem srcu. /…/ Temu nasprotno je odpuščanje; in sicer odpuščanje, ki temelji na pozitivni drži, ki skuša razumeti šibkost drugega, in si prizadeva iskati opravičila za drugega človeka, kakor Jezus, ki je rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Toda običajno težimo k temu, da vedno bolj iščemo krivdo, da si predstavljamo vedno večjo hudobijo, da predpostavljamo hudobne namene vseh vrst – in tako zamera raste in se zakorenini. Na ta način lahko vsaka napaka ali padec sozakonca škoduje ljubezenski zvezi in trdnosti v družini. /…/ Ko smo užaljeni ali razočarani, je odpuščanje mogoče in zaželeno, a nihče ne pravi, da se bo to zgodilo zlahka. Drži namreč, da »je mogoče družinsko občestvo ohranjati in živeti le z velikim duhom pripravljenosti za požrtvovalnost. Dejansko se za takšno občestvo zahteva od vseh in od vsakega velikodušna pripravljenost za razumevanje, odpuščanje, spravljivost. Vsaka družina ve, kako sebičnost, razprtija, napetosti in navzkrižja hudo prizadenejo in včasih tudi smrtno ranijo njeno skupnost /…/«.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Odpuščanje”, točki 105 in 106)

Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
(Mt 25,6-9.13)

V evangeljskem odlomku o desetih dekletih, ki so se s prižganimi svetilkami odpravile na poročno praznovanje, gre za simbol večnega življenja v nebeškem kraljestvu (prim. Mt 25,1–13). S to posrečeno primerjavo nas Jezus želi poučiti o resnici, ki nas spravlja nekoliko v zadrego. Polovica deklet vstopi z ženinom na praznovanje, druga polovica pa jih ostane zunaj, ker so bile nespametne in niso imele s seboj potrebnega olja. Kaj je pravzaprav tisto olje, ki dovoli prisostvovati na poročnem slavju? Sveti Avguštin in drugi antični pisatelji prepoznavajo v olju simbol za ljubezen, ki je ni mogoče kupiti, temveč jo sprejemamo kot dar, ki ga hranimo v svoji notranjosti in ga živimo v delih. Resnično moder je človek, ki svoje zemeljsko življenje posveti delom usmiljenja. Ob poslednji sodbi bomo vprašani o delih ljubezni v zemeljskem življenju (prim. Mt 25,31–46). Ta ljubezen je Kristusov dar, izlit v nas po Svetem Duhu. Kdor veruje v Boga, ki je Ljubezen, nosi v sebi nepremagljivo upanje, ki je podobno svetilki, s katero premostimo temo onkraj smrti in dospemo do velikega slavja življenja.
Vsak dan znova se trudimo in v svoje okolje prinašajmo močno luč vere in krščanske ljubezni in bomo tako vedno pripravljeni na srečanje z nebeškim Ženinom.
Po: radio.ognjisce.si; B. Zelič, 2011

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 13. novembra, bo ob 10.00 SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV.

V sredo, 15. novembra, vas vabimo na ROMANJE K SV. MARTINU v Martjance v Prekmurju, v Bogojino, Kobilje in Sv. Trojico v Slov. goricah, kjer bomo z ogledom romarske cerkve, knjižnice, muzeja in kleti sklenili romanje.
Cena za prevoz in kosilo je 23 €. Prijave sprejemamo do 13. novembra. Odhod avtobusa izpred Modne hiše bo ob 7.00.

V petek goduje SV. ELIZABETA OGRSKA, zavetnica Frančiškovega svetnega reda. Po smrti moža Ludvika IV., kneza Turingije, se je iz krščanske ljubezni posvetila negi bolnikov in skrbi za siromake ter razmeroma mlada umrla 17. novembra 1231.

V soboto, 18. novembra, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 19. novembra, bo pri sveti maši ob 10. uri sodelovala VOKALNA SKUPINA MATER MISERICORDIAE.

V nedeljo, 19. novembra, bo ob 15.00 v stolni cerkvi REVIJA DEKANIJSKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, na kateri se bosta predstavila tudi župnijski pevski zbor in vokalna skupina Mater Misericordiae. Vabljeni k poslušanju.

ZAHVALA
Župnijska Karitas se zahvaljuje za darove zahvalne nedelje. Po vaši ljubezni in darežljivosti smo zbrali 483 kg kakovostnih prehrambenih in ostalih izdelkov. Bog vam povrni!

NIKODEMOVI VEČERI 2017
Slovenci med krščanstvom in vplivi od drugod
Med 13. in 16. novembrom pripravlja Akademsko katoliško združenje Amos v sodelovanju z Univerzitetno župnijo Maribor Nikodemove večere 2017. Večeri bodo v Slomškovi dvorani, Slomškov trg 20, od ponedeljka do četrtka, od 19.30 do 21.30.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 19. 11. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: s. Bogomira Imperl
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Ko boš ob koncu svojega življenja stopil pred večnega Sodnika, te ne bo vprašal, kako dolgo si živel na zemlji, temveč boš moral dati odgovor, kako si živel: pošteno ali nepošteno. (Friderik Baraga)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [N]otranji vzgib ogorčenosti, ki ga je povzročilo nekaj zunanjega /…/ [so] nasilne misli /…/, ki nas v odnosu do drugih sili[jo], da zavzamemo obrambno držo, kot da bi bili drugi nadležni sovražniki, ki se jih moramo izogibati. Gojiti to notranjo nasilnost ne služi ničemur. Naredi nas samo bolne in nas končno osami. Ogorčenost je zdrava, ko nas pripravi do tega, da se odzovemo na hudo krivico; škodljiva pa je, ko si prizadeva prepojiti vse naše vedenjske drže do drugih. /…/ [K]ristjani ne moremo prezreti stalnega vabila Božje besede, da bi ne gojili jeze: »Ne daj se premagati hudemu« (Rim 12,21). /…/ Eno je čutiti porajajočo moč nasilnosti, nekaj drugega pa je, da vanjo privolimo in dopustimo, da postane trajna drža: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo« (Ef 4,26). Zato naj se dan nikoli ne konča, ne da bi v družini dosegli mir. »In kako naj dosežem mir? Ali moram poklekniti? Ne! Stôri samo majhno dejanje, nekaj malega, in spet bo v družini sloga. Dovolj je nežna kretnja brez besed. Toda dan v družini se ne sme nikoli končati, ne da bi dosegli mir«. Notranji odziv na jezo, ki nam jo povzročajo drugi, bi moral biti predvsem ta, da v srcu drugega blagoslavljamo, mu želimo dobro in Boga prosimo, da ga reši in ozdravi /…/.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Brez nasilnih misli”, točki 103 in 104)

Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. Največji med vami bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.
(Mt 23,8-12)

BOŽJA VELIČINA IN ČLOVEKOVA MAJHNOST

Velik si, Gospod, in velike hvale vreden; velika je tvoja moč in tvoji modrosti ni mere. In tebe hoče hvaliti človek, ki je le drobec tvojega stvarstva, človek, ki nosi s seboj svojo umrljivost, ki nosi pričevanje svojega greha in pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnim ustavljaš. In vendar – tebe hvaliti hoče človek, ki je le drobec tvojega stvarstva. Ti nas spodbujaš, da nam je radost tebe hvaliti. Kajti k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi. Amen.
Sv. Avguštin, Izpovedi; Youcat – Molitvenik za mlade

Gospod, hvala ti za rodovitno zemljo …
Hvala za travnike, polja in njive, za svetlobo in temo, za tvoj dotik v rosi in tvoj smehljaj v cvetu …
Hvala za vsak najmanjši dar, saj so le–ti najlepši.
Hval ti, Gospod, ker ti nikoli ne jemlješ, ampak vedno daješ v obilju.
Amen.
Po Uvodi pri nedeljskih in prazničnih svetih mašah – leto A

NAPOVEDNIK

7. novembra 1906 je papež Pij X. cerkev Matere Usmiljenja v Mariboru povzdignil v baziliko. V torek, 7. novembra, bomo tako obhajali 111. OBLETNICO NAŠE BAZILIKE. Sveti maši bosta ob 9. in 19. uri. Pri večerni maši bodo peli člani Vokalnega ansambla MINUTIAE. Pri svetih mašah se bomo Bogu zahvalili za vse prejete milosti in blagoslov ter za vse prejete duhovne darove v naši baziliki.
Na ta dan lahko verniki, ki obiščejo baziliko, pod običajnimi pogoji prejmejo POPOLNI ODPUSTEK. Za prejem odpustka moramo prejeti zakramenta svete spovedi in obhajila ter moliti po namenu svetega očeta (vera, očenaš, zdravamarija).

V soboto, 11. novembra, bomo praznovali 1701. obletnico rojstva in GOD SVETEGA MARTINA. Sveto mašo ob 19.00 bo daroval gospod nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Pri maši bo blagoslov vinogradnikov in njihovega letošnjega pridelka – vina. Po končani maši bo v dvorani blagoslov Martinovega vina in martinovanje. Lepo vabljeni vinogradniki (od blizu in daleč) in vsi častilci sv. Martina. Gospodinje prosimo za slano pecivo.

V nedeljo, 12. novembra, bo pri maši ob 11.30 prepeval zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 12. novembra, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje starejših in mlajših članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Po srečanju bomo imeli v baziliki skupno molitev, nato bomo skupaj sodelovali pri večerni sveti maši.

ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Hvala vsem članom oltarnega občestva, posebno še tistim, ki več časa, truda in požrtvovalnosti darujete za dobro naše župnije, ki z rednim sodelovanjem v župnijskem življenju, z delom in s finančnimi sredstvi podpirate delo v naši župniji in samostanu.
Še posebej velja zahvala vsem, ki skrbite za redno čiščenje in krašenje cerkve, pevcem, ministrantom, bralcem pri bogoslužju, sodelavcem Župnijske Karitas, članom ŽPS in GS ter vsem dobrotnikom.

V sredo, 15. novembra vas vabimo na ROMANJE k sv. Martinu v Martjance v Prekmurju, Bogojino, Kobilje, in v Sv. Trojico v Slov. goricah, kjer bomo z ogledom romarske cerkve, knjižnice, muzeja in kleti sklenili romanje.
Cena za prevoz in kosilo je 23 €. Prijave sprejemamo do 13. novembra.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 12. 11. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Kdor Boga za vse poprosi, se za vse zahvali, naj bo bridko ali dobro, žalostno ali veselo, lahko mirno in srečno živi. (bl. Anton Martin Slomšek)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)

Večkrat smo rekli, da moramo za to, da bi ljubili druge, najprej ljubiti sebe. Kljub temu /…/ hvalnica ljubezni zatrjuje, da ljubezen »ne išče svoje koristi« oziroma »ne išče svojega«. Ta izraz je uporabljen tudi v drugem besedilu: »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge« (Fil 2,4). Zaradi tako jasne trditve Svetega pisma se moramo izogniti temu, da bi dali prednost samoljubju, kakor da bi bilo to plemenitejše kot predanost sebe drugim. Določeno prednost samoljubja smemo razumeti samo /…/, kolikor ima tisti, ki ni sposoben ljubiti sebe, težave s tem, da bi ljubil druge: »Kdor je sam sebi sovražen, komu bo potem dober? (…) Ni ga hujšega, kakor je ta, ki sam sebi nič ne privošči« (Sir 14,5-6). /…/ Vendar je sv. Tomaž Akvinski pojasnil, da »je ljubezni bolj lastno, da hoče ljubiti, kakor da bi bila ljubljena«; in da »si matere, ki dejansko najbolj ljubijo, bolj prizadevajo za to, da bi ljubile, kakor da bi bile ljubljene«. Zato lahko ljubezen sega onkraj pravičnosti in se zastonjsko razdaja, »ne da bi za to kaj pričakovala« (Lk 6,35), dokler ne pride do največje ljubezni, da lastno »življenje da za druge« (prim. Jn 15,13). Toda, ali je ta velikodušna odpoved, ki dopušča, da dajemo zastonj in do konca, mogoča? Gotovo je mogoča, saj je to tisto, kar zahteva evangelij: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,8).
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Velikodušna odpoved”, točki 101 in 102)

»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (Mt 22,36-39)

KAJ SE BO ZGODILO Z NAMI, KO BOMO UMRLI?
ALI TAM OBSTAJA ŽIVLJENJE?

Smrt se zdi tako dokončna. Telo, v katerem je nekoč utripalo življenje, je sedaj smrtno bledo in negibno. Ko opazujemo, kako ga položijo v grob ali se nam v krematoriju izgubi izpred oči, moremo res verovati, da obstaja posmrtno življenje?
Ljudje so vedno v nekaj verovali. Že od najstarejših časov so z umrlimi v grob polagali orožje, orodje in celo hrano, da bi jim pomagali na njihovem potovanju v drugo življenje.
Toda bojazen še vedno ostaja; življenje onkraj groba se zdi tako negotovo in nejasno. Že od nekdaj so ljudje vzdihovali: »Ko bi se lahko vsaj kdo vrnil od mrtvih in nam povedal!«
Nekdo je naredil ravno to – Jezus Kristus! Samo on lahko z avtoriteto govori o življenju po smrti. Prišel je iz nebes na zemljo in vstopil v naš svet. Doživel je vsa izkustva življenja, tudi smrti. Toda smrt ga ni mogla zadržati; premagal jo je in zmagoslavno vstal. Pozna svet večnosti onkraj našega sveta in tako lahko govori iz izkustva in z mirno gotovostjo.
Jezus pripravlja dom za nas. Tam bo on z Bogom Očetom in s Svetim Duhom. Vsi, ki so ga od začetka časov ljubili in mu služili, bodo tam.
Tistim torej, ki ljubijo Jezusa in zaupajo vanj, se ni treba bati smrti. Ko bo naše telo umrlo, kot nekega dne gotovo bo, bo pravi jaz naš duh, naša duša, naša osebnost, odšel, da bi bival z Jezusom. Tako bo, kot bi šli spat, in zbudili se bomo ter ga gledali in večno živeli z njim.
Norman Warren

NAPOVEDNIK

V sredo, 1. novembra, praznujemo zapovedan PRAZNIK VSEH SVETIH. V baziliki bodo svete maše po nedeljskem redu. Od 18. do 19. ure bomo molili rožne vence za rajne.

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra POPOLNI ODPUSTEK ob obisku pokopališča in molitvi za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo. Za prejem odpustka moramo prejeti zakramenta svete spovedi in obhajila, zmoliti vero ter molitev Očenaš po namenu svetega očeta.

BOGOSLUŽJA ob prazniku vseh svetih NA POBREŽJU, DOBRAVI IN V KAMNICI:
Sreda, 1. november 2017
10.00 – sveta maša v cerkvi na Pobrežju. Mašo bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
14.00 – blagoslov grobov na pokopališču Dobrava (pri križu).
14.00 – sveta maša in blagoslov grobov na pokopališču v Kamnici.
15.00 – sveta maša v cerkvi na Pobrežju.
16.00 – blagoslov frančiškanskih grobov na Pobrežju.
20.00 – obisk grobov in molitev mladih za rajne na pobreškem pokopališču. Odhod izpred bazilike bo ob 19.00.

V soboto, 4. novembra, bo ob 20. uri SEJA ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

NOVEMBRSKA PISMA
Mesec november je posvečen spominu na rajne, ki se jih bomo spominjali v molitvi in pri svetih mašah. V novembrska pisma lahko napišete imena rajnih. Za vse, ki jih boste priporočili v molitev, bomo v mesecu novembru vsak dan darovali sveto mašo. Za priložene darove, ki bodo namenjeni za peč za centralno ogrevanje, se vam iskreno zahvaljujemo.

V nedeljo, 5. novembra, bomo pri sveti maši ob 8.30 praznovali OBLETNICE POROK: 5, 10, 15, 20, 25 … Zakonske pare, ki imate obletnico poroke, vabimo, da se pridružite skupnemu zahvalnemu praznovanju. Jubilante prosimo, da nam sporočite prisotnost na tem praznovanju.

TATOVI
Opozarjamo vas, da nikomur, ki vas v cerkvi ali pred cerkvijo prosi za denar, ne dajete denarja in ne podpišete nobene izjave. Z dajanjem denarja privabljate tatove in spravljate v nevarnost sebe in druge. Če vas kdo izsiljuje za denar, pokličite policijo.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 5. 11. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Če lahko veruješ, da je Bog, ki te ima rad, ne samo v življenju, še veliko bolj po smrti – potem ti smrt pomeni le tole: kot otrok najdeš pot domov k Očetu, v deželo, kjer je vse dobro in kjer se življenje šele začenja v večnem SEDAJ.
Phil Bosmans

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)

Ljubiti pomeni tudi biti ljubezniv /…/. [L]jubezen ne ravna surovo, se ne obnaša nevljudno in v odnosih ni osorna. Njeni načini, njene besede, njene kretnje so prijetne, ne trde in toge. Drugim noče povzročati trpljenja. Vljudnost »je šola rahločutnosti in nesebičnosti«, ki od človeka zahteva, »da razvija svoje mišljenje in čutenje, se uči poslušati, govoriti in v določenih trenutkih molčati«. Biti ljubezniv /…/ je nujni sestavni del ljubezni. /…/ Da bi se pripravili na resnično srečanje z drugim, moramo nanj gledati z ljubeznivim pogledom. To ni mogoče, če vlada pesimizem, ki izpostavlja tuje šibkosti in napake /…/. Ljubezniv pogled omogoči, da ne gledamo toliko na slabosti drugega in ga tako /…/ lahko prenašamo in se z njim zedinimo pri skupnem načrtu. Prijazna ljubezen ustvarja povezave, neguje vezi, plete nove mreže vključevanja in gradi trdno družbeno celoto. /…/ Kdor ljubi, je sposoben reči opogumljajoče besede, ki vračajo moč, krepijo, tolažijo in spodbujajo. /…/ »Bodi pogumen, otrok!« (Mt 9,2). »Pojdi v miru!« (Lk 7,50). »Ne bojte se!« (Mt 14,27). To niso besede, ki ponižujejo, žalostijo, razburjajo, zaničujejo. V družini se je treba naučiti te prijazne Jezusove govorice.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Ljubeznivost”, točki 99 in 100)

Jezus pa je spoznal njih hudobnost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Prinesli so mu denar. In reče jim: »Čigava je ta podoba in napis?« Rekó mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,18-21)

MISIJONARJEVA SPODBUDA NA MISIJONSKO NEDELJO
Misijonar pomaga, podpira, rešuje množico ubogih, pomoči potrebnih in neukih ljudi. Prav v tem je veliko notranje zadoščenje in sreča. Misijonar, hodeč po Jezusovih stopinjah, prinaša veselo oznanilo, je ljudem v mnogotero pomoč in oporo. Zato je tudi deležen obilnega Božjega blagoslova.
Misijonarjeva pot je težka, toda zelo osrečujoča. Občutek, da storimo nekaj dobrega in koristnega človeku v potrebi in stiski, je čudovit. To pove tudi rek: “Lepše je dajati kot prejemati.” Marsikdo tega še ni občutil. Treba je obuditi dobroto, ki je v človeku. Kot testo potrebuje kvas in sol, da postane rahel, okusen kruh, tako človek potrebuje spodbudo. Prizadevanje za dobro plemeniti in prinaša napredek in blaginjo trpečim, katerih veseli nasmeh in hvaležnost v očeh sta dragoceno plačilo.
Darežljivo odprimo dlan in, čeprav z majhnim darom, pomagajmo misijonarjem v njihovih plemenitih prizadevanjih za mir in dobro, za izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer, za izobraževanje in prinašanje veselega oznanila najrevnejšim. Jezus naj blagoslavlja in varuje njihovo plemenito in sveto poslanstvo.
Arhiv: Radio Ognjišče; Danilo Lisjak, misijonar

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 23. oktobra bo ob 10. uri srečanje za ljudske pevce.

V petek, 27. oktobra bo ob 20. 00 verouk za odrasle. Vabljeni!

DUH ASSISIJA
27. oktobra 1986 je sveti papež Janez Pavel II. v Assisiju zbral skoraj vse predstavnike religij, da bi v mestu velikega svetnika skupaj molili za mir. V soboto, 28. oktobra od 9.00 do 16.00 vas vabimo v Sveto Trojico v Slov. goricah k molitvi za mir ali Duh Assisija. V kolikor bo dovolj prijav bomo organizirali avtobusni prevoz. Prijave sprejemamo do torka. Še posebej vabljeni bratje in sestre Frančiškovega svetnega reda, FRAMA in Frančiškovi otroci.

V nedeljo, 29. oktobra – VRNITEV NA ZIMSKI ČAS!

NOVEMBRSKA PISMA
Mesec november je posvečen spominu na naše rajne, ki se jih bomo spominjali v molitvi in pri svetih mašah. V novembrska pisma lahko napišete imena rajnih. Za vse, ki jih boste priporočili v molitev, bomo v mesecu novembru vsak večer ob 19. uri darovali sveto mašo. Za priložene darove, ki bodo namenjeni za peč za centralno ogrevanje se vam iskreno zahvaljujemo.

ŽUPNIJSKA KARITAS vas prosi, da v novembrskih praznikih namesto enega ali več cvetov na grobovih darujete za potrebe Karitas. Prihodnjo nedeljo bodo sodelavci Župnijske Karitas prodajali sveče, od katerih bodo polovico zneska namenili za potrebe Župnijske Karitas. S svečami Karitas boste s plamenom sveče počastili umrle z darom za ljudi v stiski.

V nedeljo, 5. novembra, bomo pri sveti maši ob 8.30 praznovali OBLETNICE POROK: 5, 10, 15, 20, 25 … Zakonske pare, ki imate obletnico poroke, vabimo, da se pridružite skupnemu zahvalnemu praznovanju. Jubilante prosimo, da nam sporočite prisotnost na tem praznovanju.

OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Molitveni nameni:

• Ponedeljek, 23. 10.: za ločene in razporočene
• Torek, 24. 10.: Za družine v krizi
• Sreda, 25. 10.: Za bolnike in ostarele
• Četrtek, 26. 10.: Za ovdovele
• Petek, 27. 10.: Za odprtost življenju
• Sobota, 28. 10.: Za srečo in veselje
• Nedelja, 29. 10.: Za edinost

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 29. 10. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Misijonska nedelja je vsako leto največja manifestacija povezanosti vesoljne Cerkev. Udje Kristusovega telesa molimo drug za drugega in si z darovi pomagamo, da bi Božje kraljestvo veselja, pravičnosti, miru in ljubezni zaživelo med nami. Po: www.missio.si

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [L]jubezen ni domišljava /…/, se pred drugimi ne »poveličuje« /…/. Ne gre samo za obsesijo, da bi pokazali svoje pozitivne lastnosti, temveč da poleg tega izgubimo občutek za stvarnost. Imamo se za večje, kot smo v resnici, ker se imamo za »bolj duhovne« ali »modrejše«. /…/ To pomeni, da se imajo nekateri za pomembne, ker več vedo kot drugi, in se posvečajo temu, da druge priganjajo in nadzorujejo, medtem ko je to, kar nas dela velike, ljubezen, ki šibkega razume, zanj skrbi in ga podpira. /…/ Pomembno je, da kristjani to živijo tako, kakor obravnavajo domače, ki so manj poučeni v veri, krhki ali manj trdni v svojem prepričanju. Včasih se dogaja prav nasprotno: tisti, ki naj bi bili v svojih družinah najbolj zgledni, so najbolj domišljavi in neznosni. /…/ [D]a bi druge lahko iz srca razumeli, jim oprostili in jim služili, je neizogibno premagati ošabnost in gojiti ponižnost. /…/ »kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik« (Mt 20,27). V družinskem življenju ne sme vladati logika prevlade enega nad drugim ali tekmovalnost, da bi videli, kdo je najpametnejši ali najmočnejši, kajti ta logika naredi konec ljubezni. /…/
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Ljubezen se ne baha in ne napihuje”, točki 97 in 98)

Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti (Mt 22,8-10).

POVABLJENI NA SVATBO
Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izzvali kazen, ki ni doletela samo njih, ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike, naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko zdaj povabi vse h gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.
Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo Božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Zdaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo, ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.
Benedikt XIV.

OBISK GENERALNEGA MINISTRA
V četrtek, 19. oktobra, bo naš samostan obiskal vrhovni predstojnik frančiškanskega reda brat Michael A. Perry. Ob 19. uri bo slovesno somaševanje vodil naš provincialni minister p. Marjan Čuden. Med mašo bodo tudi obljube FRAME in Frančiškovega svetnega reda. Po sveti maši se boste lahko srečali z generalnim ministrom in provincialnim ministrom. Vabljeni!

V soboto, 21. oktobra, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 22. oktobra, pri sveti maši ob 10. uri poje otroški pevski zbor Mehurčki.

Prihodnja nedelja je MISIJONSKA NEDELJA. Zbrani darovi te nedelje bodo v celoti namenjeni za misijone.

ŽUPNIJSKA KARITAS vas prosi, da v novembrskih praznikih namesto enega ali več cvetov na grobovih darujete za potrebe Karitas. Prihodnjo nedeljo bodo sodelavci Župnijske Karitas prodajali sveče, od katerih bodo polovico zneska namenili za potrebe Župnijske Karitas. S svečami Karitas boste s plamenom sveče počastili umrle z darom za ljudi v stiski.

V nedeljo, 5. novembra, bomo pri sveti maši ob 8.30 praznovali OBLETNICE POROK: 5, 10, 15, 20, 25 … Zakonske pare, ki imate obletnico poroke, vabimo, da se pridružite skupnemu zahvalnemu praznovanju. Jubilante prosimo, da nam sporočite prisotnost na tem praznovanju.

OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Molitveni nameni:
Ponedeljek, 16. 10.: Za vse, ki ne morejo imeti otrok
Torek, 17. 10.: Za stare starše
Sreda, 18. 10.: Za osamljene
Četrtek, 19. 10.: Za moč v preizkušnjah
Petek, 20. 10.: Za prvoobhajance in birmance
Sobota, 21. 10.: Za zdravstvene delavce
Nedelja, 22. 10.: Za samske

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 10. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Beseda Bog ni nikakršna čarobna beseda, ki bi sama od sebe imela zveličaven učinek. Odločilno je, kaj komu ta izraz pomeni in kako vpliva na vernikovo življenje. (Janez Janžekovič)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [V] ljubezni ni prostora za občutja nezadovoljstva, kar zadeva dobro drugega /…/. Pri nevoščljivosti gre za žalost zaradi tujega dobrega, ki kaže, da nas sreča drugih ne zanima, ker smo osredotočeni izključno na lasten blagor. Medtem ko nas ljubezen spodbuja, da izstopimo iz sebe, nas nevoščljivost zapira v lastni jaz. Resnična ljubezen ceni tuje uspehe, ne občuti jih kot grožnjo in se osvobaja grenkega okusa nevoščljivosti. Sprejema dejstvo, da ima vsak drugačne darove in različne poti v življenju. Skuša torej odkriti lastno pot do sreče, drugim pa pustiti, da najdejo svojo. /…/ Ljubezen nas vodi k iskrenemu sprejemanju vsakega človeka, tako da priznamo njegovo pravico do sreče. Tega človeka ljubim, ga gledam z očmi Boga Očeta, ki nam daje »vsega obilo za uživanje« (1 Tim 6,17), in tako v svoji notranjosti sprejemam, da se lahko veseli lepega trenutka. Prav ta lastnost ljubezni me vodi k temu, da zavrnem krivico in se ne sprijaznim, da nekateri živijo v preobilju, medtem ko drugi nimajo ničesar; ali ki me spodbuja k prizadevanju, da morejo tudi izločeni iz družbe doživeti vsaj malo veselja. Toda to ni zavist, temveč zahteva po pravičnosti.

(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Zdraviti nevoščljivost”, točki 95 in 96)

Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.’
Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. (Mt 21,41-43)

Mnogo ljudi, in z njimi vred, žal, tudi mnogo kristjanov, pravi, da je rožni venec molitev za stare mame, da, ko prisluhnejo žebranju rožnega venca, ne dehtijo rože, ampak pogrebni venci, da je nenehno ponavljanje utrujajoče in duhamorno … Svoj čas sem takim odgovarjal: »Ni res! Temu ni tako!«, zdaj pa raje rečem: »Zakaj pa ne?!« Je mar kaj narobe, če si kdo želi z rožnim vencem stlakovati pot v nebo, medtem ko si drugi z dobrimi sklepi tlakujejo pot v …
Priznam pa, da sem tudi sam včasih sodil med tiste, ki so se zmrdovali nad rožnim vencem. Potem pa sem z leti izgubil strah in predsodke, tako da danes rožni venec vsem toplo priporočam.
Rožni venec je svoj čas veljal za molitev preprostih, neukih in nepismenih, saj naj bi nastal kot nadomestilo za molitev 150 psalmov iz Svetega pisma. Danes o rožnem vencu ne moremo govoriti kot o molitvi za neuke in nepismene, da je to molitev preprostih, pa ostaja neizpodbitno dejstvo.
Ljudje o svojih težavah in skrbeh spregovorimo ali pa jih zamolčimo, jih nesemo v gostilno ali pa pred tabernakelj … Predraga sestra, brat v Kristusu, izbira je tvoja! Priporočam pa ti, da tako, kot kdaj pa kdaj vzameš v roke album s fotografijami ter preletiš svojo osebno, intimno zgodovino, se spomniš veselih in žalostnih, prijetnih in neprijetnih trenutkov svojega življenja, potovanj in srečanj, vzameš v roke tudi molek, rožni venec, ter preletiš zgodovino svojega odnosa z Njim, se spomniš veselih in žalostnih, častitljivih in svetlih trenutkov njegovega in Marijinega življenja.
Po: Ognjišče 10/10 (G. Čušin)

V ponedeljek, 9. oktobra, bo ob 10. uri SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV.

V soboto, 14. oktobra, bo JESENSKO ŽUPNIJSKO ROMANJE v Nazarje, Gornji Grad in Novo Štifto pri Gornjem Gradu. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Modne hiše. Vsa mesta so že zasedena. Za kosilo na romanju bo poskrbljeno. Romarjem svetujemo, da s seboj vzamete topla oblačila.

V nedeljo, 15. oktobra, bo po sveti maši ob 10. uri predstavitev stripa “MALI VOLK”. Strip govori o dečku, ki je živel brez mame in očeta v 13. stoletju. Njegova prijatelja sta bila volk in sv. Frančišek Asiški. Vabljeni!

ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste pomagali pri srečanju bolnih in ostarelih. Hvala za vse dobrote, za pozornost in ljubezen, ki ste jo na srečanju poklonili ostarelim in bolnim. Bog vam povrni!

22. oktobra bomo v naši župniji začeli z uvajanjem odraslih v krščanstvo – KATEHUMENAT. Odrasle, ki so dopolnili osemnajst let starosti in so se odločili za krščanski način življenja, pa niso krščeni, v krščanstvo uvajamo s katehumenatom.
Morda niste imeli priložnosti, da bi prejeli zakrament svetega krsta, svetega obhajila in svete birme. Morda pa še niste prejeli le katerega od teh zakramentov. Če Vas priprava na prejem omenjenih zakramentov in s tem priprava na krščansko življenje zanima, Vas prosimo, da se do 22. oktobra oglasite v župnijski pisarni, ali pa se obrnete na p. Franca Kovšeta: 02 22 85 119, franc.kovse@ofm.si.

OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Molitveni nameni:
Ponedeljek, 9. 10.: Za zakonce
Torek, 10. 10.: Po namenu Svetega očeta
Sreda, 11. 10.: Za preganjane kristjane
Četrtek, 12. 10.: Za ljudi v stiski
Petek, 13. 10.: Za umirajoče
Sobota, 14. 10.: Za odvisnike
Nedelja, 15. 10.: Za nezaposlene

DUHOVNA ISKRICA
Če ne moreš v cerkvi, potem vsaj doma moli z dobrim namenom. Pomembna je vsakodnevna molitev, pa če je še tako majhna. Kakšno napako, posebno greh, je treba odložiti. In vsako jutro naredi sklep, vsak večer pa si izprašaj vest in obžaluj. Vse svoje delo, trpljenje in veselje daruj Mariji. Tako bomo Marijini ljubi otroci. Tako Marijo ljubijo vsa srca!
Po: A. M. Slomšku

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 15. 10. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [P]otrpežljivost /…/ ni povsem nedejavna drža, temveč /…/ gre z roko v roki z dejavnostjo, z dinamičnim in ustvarjalnim odzivanjem v odnosu do drugih. Pomeni namreč, da je ljubezen drugim v korist in jim pomaga. /…/ [L]jubezen ni samo občutje, ampak nekaj več. Besedo moramo razumeti v tistem pomenu, ki ga ima hebrejski glagol »ljubiti« in pomeni »delati dobro«. Kot je rekel sv. Ignacij Lojolski: »Ljubezen se mora uveljaviti bolj v dejanjih kot pa v besedah«. Tako lahko ljubezen pokaže vso svojo rodovitnost in nam omogoča izkusiti srečo, ki je v dajanju; plemenitost in veličino samopodaritve, ne da bi tehtali in pričakovali plačilo, izključno samo zaradi dajanja in služenja.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Drža služenja”, točki 93 in 94)

Če prav pojmujemo svoje krščansko življenje, mora tudi delo biti molitev. Če sem z dobrim namenom posvetil vse, se tudi najbolj navaden opravek spreminja v molitev. (Franc Sodja)