Kategorija: Oznanila MB

Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,21-23)

BINKOŠTI
Praznujemo binkošti, praznik Svetega Duha, Tolažnika, Posvečevalca in Zdravnika. On je Gospod, ki oživlja. Brez njega bi bila Cerkev mrtva. Morda tudi naše izsušene in ranjene duše potrebujejo njegovega blagodejnega obiska.
V mnogih kulturah ogenj velja za nekaj svetega. Medtem ko voda izvira iz zemlje, prihaja ogenj z neba. Ogenj lahko čisti in obnavlja, vse nepopolno dokončno očisti. Zlato se prav tako čisti v ognju; vse primesi izgorijo, da ostane čisto zlato. Tudi Sveti Duh naj bi v nas požgal vse, kar ovira naše življenje. V nas so mnoge motnje, kalni duhovi, kot so grenkoba, nezadovoljstvo, žalitve, užaljenosti. Vsi ti kalni duhovi nas ovirajo pri življenju; ne moremo sprejemati jasnih odločitev. Kalijo jih naša jeza, ljubosumje, naši manjvrednostni kompleksi. Hrepenimo po ognju Svetega Duha, da bi vse kalno in umazano v nas izžgal, da bi se lahko odločali razsvetljenega in čistega srca. Ogenj pripravlja novo rojstvo na višjem nivoju: ko staro v nas izgori, lahko nastane v nas novo življenje. Ogenj je tudi podoba živosti: ljudje lahko imajo žareče oči, izžarevajo življenje, veselje, pozornost. S svojim žarom nas prevzamejo. Iz vseh oči pa ne žari ogenj, ki nas ogreje, ampak tudi bliskajoči ogenj, pred katerim se umaknemo. Takrat zaslutimo, da je v človeku nekaj nepredvidljivega in hudobnega. Ko prosimo Svetega Duha, prosimo za ogenj, ki budi življenje, ki ponovno razplamti v nas ugaslo žerjavico. V globini našega srca torej ni izgoreli pepel, temveč žerjavica, ki nam zmore na novo razplamteti dušo in telo. Za binkošti ne oblačimo kar tako rdečih liturgičnih oblačil. Naj nas spominjajo na to notranjo žerjavico, ki jo nosimo v sebi. Praznujmo prihod Svetega Duha, da ta žerjavica v nas ponovno zagori v novem ognju, ob katerem se bodo drugi greli in veselili ter odkrivali svojo lastno živost.
Po: A. Grünu

V četrtek, 8. junija, se bo začela BIRMANSKA DEVETDNEVNICA pred praznikom sv. birme, ki bo v soboto, 17. junija, ob 9. uri.
Pridružimo se molitvam naših birmancev in prosimo, da jih Sveti Duh v obilni meri posveti in utrdi s svojo milostjo in darovi.

Molitev za darove Svetega Duha
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

V petek, 9. junija, in v soboto, 10. junija, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek predavanj ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V soboto, 10. junija, bo v Šiški v Ljubljani enodnevno SREČANJE MINISTRANTOV.

V soboto, 10. junija, bo ob 20. uri SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Vsi člani ŽPS lepo vabljeni.

V nedeljo, 11. junija, bo pri sveti maši ob 10.00 SKLEP VEROUČNEGA LETA. Po maši bomo razdelili veroučna spričevala. Veroučenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 11. junija, bo po župnijski maši na pristavi za Kalvarijo družabno SREČANJE ZA VSE ŽUPNIJSKE SODELAVCE.

V nedeljo, 11. junija, bo ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

V soboto, 1. julija, vas vabimo na ŽUPNIJSKO ROMANJE NA BREZJE. Po romarski maši si bomo ogledali muzej jaslic in obiskali romarsko cerkev v Velesovem. Cena prevoza je 16 €. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 11. 6. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Apostoli so govorili, kakor jim je dajal govoriti Sveti Duh. Blagor tistemu, ki govori, kakor mu narekuje Sveti Duh in ne kakor lastna pamet! (sv. Anton Padovanski)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ »[O]drešenjski red osvetljuje in dovršuje stvariteljski red. Zato naravni zakon v polnosti razumemo v luči njegove zakramentalne dovršitve: samo s pogledom, uprtim v Kristusa, lahko resnično spoznamo človeške odnose v njihovi globini. »V resnici samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zasije skrivnost človeka. /…/« [D]obrina zakona vključuje edinost, odprtost za življenje, zvestobo in nerazvezljivost ter v krščanskem zakonu tudi medsebojno pomoč na poti do popolnega prijateljstva z Gospodom. »Razločevanje navzočnosti semen Besede /…/ v drugih kulturah /…/ je mogoče prenesti tudi na zakon in družino. Poleg pravega naravnega zakona obstajajo dragocene prvine v zakonskih oblikah drugih verskih izročil«, čeprav ne manjka tudi senčnih strani. Lahko rečemo, da »bo vsak človek, ki bi si rad ustvaril družino, ki bo naučila otroke veseliti se dejanj, katerih namen je premagati zlo (taka družina kaže, da v njej živi in deluje Sveti Duh) deležen hvaležnosti in spoštovanja, ne glede na to, kateremu ljudstvu, kateri veri ali deželi pripada«.

(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Semena Besede in nepopolni primeri”, točki 76 in 77)

Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.
(Jn 17,1-3)

Jezus nam je s svojo smrtjo na križu, z vstajenjem in s poveličanjem odprl pot, da bi dospeli v polno, večno in blaženo življenje. Da bi nam odprl to pot, ta prehod, se je moral Jezus odreči svoji slavi, se ponižati in postati pokoren vse do smrti, smrti na križu. Da je odprl pot v večno življenje, ga je stalo vse njegove krvi, in zahvaljujoč Njemu smo rešeni suženjstva greha. »A to ne pomeni, da je On storil vse, nam pa ni treba storiti ničesar; ne pomeni, da je šel On preko križa, mi pa ‘bomo šli v nebesa v kočiji’.« Naše odrešenje je zagotovo Njegov dar, a ker je zgodba ljubezni, potrebuje naš ‘da’ in našo soudeleženost, kakor nam to kažejo naša Mati Marija in vsi svetniki.
Papež Frančišek

O, Sveti Duh, dopolni v nas delo, ki ga je začel Jezus. Naj nas noben interes ne naredi malodušne in ne izvotli v nas zahteve po pravičnosti. Nobena preračunljivost naj ne utesni neskončne širine ljubezni in je ne poniža v ozko sebičnost. Vse na nas naj bo veliko: ko iščemo in spoštujemo resnico; ko smo pripravljeni na žrtve, če je treba do križa in smrti. Vse na nas naj odgovarja molitvi, s katero se je Kristus v poslednjih trenutkih obračal na Očeta. Odgovarja naj tebi, Sveti Duh, ki sta te Oče in Sin hotela podariti Cerkvi in njenim ustanovam, posameznim dušam in celim narodom: tebe, o Duh ljubezni! Amen.
Po: Molitvenik ZMP

V sredo, 31. maja, na praznik obiskanja Device Marije, bo SKLEP ŠMARNIČNE POBOŽNOSTI.

S 1. junijem bodo DELAVNIŠKE SVETE MAŠE samo ob 9.00 in 19.00. Bazilika bo odprta od 7.00 do 20.00.

V mesecu juniju bomo pri svetih mašah brali VRTNICE, ki letos nosijo naslov: “ČEŠČENJE JEZUSOVEGA SRCA V NAŠIH DRUŽINAH. To so osebna izkustva redovnic, redovnikov, duhovnikov in laikov ob češčenju Jezusovega in Marijinega Srca, spoznali pa bomo tudi njihov odnos do tega Božjega zaklada. Pričevanja je zbral in uredil Alojz Snoj.

Od 2. do 4. junija bo v Veržeju DUHOVNI VIKEND ZA DRUŽINE.

V nedeljo, 4. junija, bo pri večerni sveti maši ob 19.00 s petjem sodelovala VOKALNA SKUPINA MINUTIAE, ki bo imela takoj po sveti maši še koncert.

MOLIMO ZA BIRMANCE
Birma je zakrament uvajanja, ki ga mlad človek prejme v času odraščanja in privajanja na samostojno življenje. Tisti, ki bi rad bil dober v določeni veščini, potrebuje poleg sebe mojstra, nekoga, ki tisto že »obvlada« in ima izkušnje. Mlad človek ob sebi potrebuje zrelega, trdnega človeka. Tukaj sta birmancu v pomoč boter in tudi celotno župnijsko občestvo. Vsi smo dolžni moliti in duhovno podpirati birmance. Zato vas kot njihov katehet prosim, da v času zadnjih priprav na birmo, ki bo v soboto, 17. junija, vsak dan molimo zanje. V svojih molitvah prosimo, da bi se birmanci v vsakdanjem življenju zmogli vedno znova odločati za Kristusa, za dobro; da bi znali v življenjskih odločitvah izbirati pravo pot; da bi vztrajali v ljubezni tudi takrat, ko je težko in je potrebna odpoved, ter da bi sledili Božjemu klicu in ljubezni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 4. 6. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Kdor je dobrega srca, je vedno močan; trpi, vendar skriva svoje solze. Tolažbo najde v tem, da se iz ljubezni do Boga daruje za svojega bližnjega. (Sv. Pij iz Pietrelcine)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Po izročilu zahodne Cerkve sta mož in žena, ki se poročita, podeljevalca zakramenta zakona. Ko si izkažeta privolitev in jo izrazita v telesni podaritvi, prejmeta velik dar. Njuna privolitev in združitev njunih teles sta sredstvo Božjega delovanja, ki ju naredi za eno meso. Pri krstu je bila njuna sposobnost, da se kot Gospodova služabnika združita v zakonu, posvečena, da bi odgovorila na Božji klic. /…/ Cerkveno pravo priznava tudi veljavnost nekaterih porok, ki se obhajajo brez posvečenega nosilca službe. Kajti naravni red je sprejet v odrešenje Jezusa Kristusa, tako da »med krščenimi ne more biti veljavne zakonske pogodbe, ne da bi bila ta hkrati zakrament«. Cerkev lahko zahteva, da je dejanje javno, storjeno v navzočnosti prič, in postavlja druge pogoje, ki so se skozi zgodovino spreminjali, toda to osebama, ki se poročita, ne odvzame značaja podeljevalcev zakramenta niti ne oslabi središčne vloge, ki jo ima privolitev moža in žene; ta privolitev sama po sebi utemeljuje zakramentalno zvezo. Vsekakor moramo več razmišljati o Božjem delovanju v poročnem obredu: to pride jasno do izraza v vzhodnih Cerkvah, ko poudarjajo pomen blagoslova nad poročencema kot znamenje daru Svetega Duha.
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Zakrament zakona”, točka 75)

»Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.
(Jn 14,15-17)

JEZUS NAM DAJE DAR SV. DUHA
Nikoli nismo sami. Jezus je blizu nas, je sredi med nami, je v nas! Njegova nova navzočnost v zgodovini se dogaja po daru Svetega Duha, preko katerega je mogoče vzpostaviti živ odnos z Njim, Vstalim Križanim. Sveti Duh, vlit v nas po zakramentih krsta in birme, deluje v našem življenju. Vodi nas preko načina razmišljanja, delovanja, razločevanja, kaj je dobro in kaj je zlo. Pomaga nam udejanjati Jezusovo karitativno ljubezen, Njegovo podaritev za druge, še posebej za tiste najbolj potrebne.
Nismo sami! Znamenje navzočnosti Svetega Duha je tudi mir, ki ga Jezus podarja svojim učencem: »Svoj mir vam dam« (prim. Jn14,27). Ta je drugačen od tistega, ki si ga ljudje voščimo in skušamo uresničiti. Jezusov mir izvira iz zmage nad grehom in sebičnostjo, ki nam onemogočata ljubiti se kot bratje. Božji dar je tudi znamenje njegove navzočnosti. Vsak učenec, ki je danes poklican hoditi za Jezusom tako, da nosi križ, prejme vase mir Vstalega Križanega v gotovosti Njegove zmage in pričakovanju Njegove dokončne vrnitve.
Naj nam Devica Marija pomaga učljivo sprejeti Svetega Duha kot notranjega Učitelja in kot živi spomin Kristusa na vsakodnevni poti.
Papež Frančišek

V ponedeljek, torek in sredo so PROŠNJI DNEVI.

GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek, 25. maja, bomo obhajali slovesni praznik, Gospodov vnebohod. Svete maše bodo po nedeljskem redu.
Na ta praznik se spominjamo svetega dogodka, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Praznik obhajamo štirideseti dan po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo.

V petek, 26. maja je ZAČETEK BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE v čast Sv. Duhu.

V nedeljo, 28. maja, bo ob 10.00 v baziliki SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA. Prvoobhajance in njihove starše vključimo v svoje molitve.
Zakonik cerkvenega prava določa, da morajo starši in župnik poskrbeti, da se bodo otroci, ko pridejo k pameti, na potreben način pripravili in čim prej po predhodni zakramentalni spovedi nahranili z nebeško jedjo. (ZCP 914). Otroka je potrebno poučiti, da ve h komu pristopa, kaj prejema ter da je v stanju milosti. Leon Veliki je zapisal: »Udeležba pri Kristusovem telesu in krvi pomeni, da se spreminjamo v to, kar prejemamo.« Janez Marija Vianney (arški župnik) je glede prejema svetega obhajila dejal: »Kdor prejme sveto evharistijo se izgubi v Bogu kakor vodna kaplja v oceanu. Ni je več mogoče ločiti od oceana. Če nas po obhajilu kdo preseneti z vprašanjem: “Kaj nesete s seboj domov?” bi mogli odgovoriti: “S seboj nosimo nebesa!”«

Na samostanskem kapitlju smo odločili, da se s 1. junijem ukine delavniška maša ob 7.00 zjutraj. V povprečju to mašo obiščejo le trije do štirje verniki.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 28. 5. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni. (Ivan Cankar)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
»Medsebojni dar, ki se izraža v zakramentalnem zakonu, ima svoj izvir v krstni milosti, ki utemeljuje zavezo s Kristusom in njegovo Cerkvijo. V medsebojnem sprejemanju in s Kristusovo milostjo si zakonci obljubijo popolno predanost, zvestobo in odprtost za življenje. /…/ [Zakonci] resno jemljejo svojo medsebojno zavezo pred Cerkvijo. V veri se lahko sprejema darove zakona kot nalogo, ki jo je z milostjo zakramentov mogoče bolje izpolniti. (…) Zato Cerkev gleda na zakonce kot na srce celotne družine, ta pa usmerja svoj pogled k Jezusu.« Zakrament ni »stvar« ali »moč«, kajti v resnici sam Kristus »prihaja krščanskim zakoncem naproti z zakramentom zakona« /…/. In ostane z njimi ter jim daje moč, da bi hodili za njim in sprejemali svoj križ nase, da bi po svojih padcih vstajali, si medsebojno odpuščali, nosili bremena drug drugega«. Krščanski zakon je znamenje, ki ne kaže samo tega, kako zelo je Kristus /…/ ljubil svojo Cerkev, temveč ponavzočuje to ljubezen v zakonski skupnosti. S tem, ko se zakonca združita in postaneta eno meso, predstavljata zaroko Božjega Sina s človeško naravo. Zato »daje zakoncem v radostih njihove ljubezni in družinskega življenja že tu na zemlji predokus gostije Jagnjetove svatbe«.
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Zakrament zakona”, točka 73)

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«
(Jn 14,6-7)

VEROVATI V BOGA IN VEROVATI V JEZUSA
Gospod je namreč rekel svojim učencem, naj verujejo v Boga in vanj, in to nista dve ločeni dejanji, temveč eno samo dejanje vere: popolna privolitev Očetovemu zveličavnemu delovanju po svojem Edinorojenem Sinu.
Z Novo zavezo je konec Očetove nevidnosti.
Bog je pokazal svoj obraz, Božji Sin pa nas je s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem osvobodil sužnosti greha, nam podaril svobodo Božjih otrok ter nam dal spoznati Božje obličje, ki je ljubezen. Boga lahko vidimo, saj je viden v Kristusu.
Samo če verujemo v Kristusa ter ostanemo povezani z njim, lahko njegovi učenci, mi vsi, nadaljujemo z njegovim nenehnim delovanjem v zgodovini. Gospod pravi: ‘Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal’ (Jn 14,12). Verovati v Jezusa, pomeni hoditi vsak dan za njim v naših običajnih vsakodnevnih opravilih.
Značilno za Božjo skrivnost je, da deluje na ponižen način. Počasi, počasi ustvarja v veliki zgodovini človeštva svojo zgodovino. Bog je postal človek, vendar na način, da bi ga njegovi sodobniki ter oblasti tistega časa lahko čisto prezrli. Trpel je in umrl ter kot Vstali Zveličar želi priti do človeštva samo po veri svojih, katerim se razodeva. Neprestano ponižno trka na vrata naših src in če mu odpremo, nas počasi usposobi, da vidimo.
Po: Benedikt XVI., O Jezusu iz Nazareta

Jutri, 15. maja, je SVETOVNI DAN DRUŽINE.
Ne pozabita, da je zakon več kot pravni posel, ki med dvema človekoma ureja posestna razmerja in preživnine. Če sta verna, je vajin zakon namreč skrivnost ljubezni, v kateri je sleherni trenutek navzoč Bog. (P. Bosmans, Za srečo v dvoje)

Neki župnik je obiskoval družine v svoji župniji. Eni od družin je med pogovorom zastavil vprašanje: »Ali kaj molite skupaj?« »Gospod župnik,« je odgovoril oče, glava družine, »saj ob vsem družinskem natrpanem urniku nimamo časa za to.«
Duhovnik ni odnehal: »Če bi zbolel kdo od vaših, ali bi potem skupaj molili? Bi v tem primeru našli čas za nekaj družinske molitve?« »Mislim, da bi,« je odvrnil oče.
»Ali bi molili skupaj, če bi se kateri od družinski članov za dlje časa odpravil od doma?« »Gotovo, da bi,« je zatrdil oče.
Župnik je tedaj odgovoril: »Spraševal sem zgolj zato, da bi spoznali, da vaša težava glede molitve ni čas. Težava je v tem, ker mislite, da vam družinska molitev ni potrebna, ko vam gre vse gladko.«
Po: B. Rustja, Zgodbe za skladen zakon in družino

V sredo, 17. maja, vas ob 20. uri vabimo na predavanje z naslovom IZZIVI NEPLODNOSTI: MOŽNOSTI IN REŠITVE. Predavanje bo v veliki samostanski dvorani. Predaval bo dr. Tadej Strehovec (frančiškan, moralni teolog in strokovnjak za bioetiko). Lepo vabljeni!

V soboto, 20. maja, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 21. maja, bodo pri svetih mašah prepevali:
ob 8.30 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom g. Aleša Marčiča;
ob 11.30 – moški zbor Janka Kersnika iz Lukovice pod vodstvom g. Tadeja Praznika.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 21. 5. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Če iščeš Boga in ne veš, kje bi začel, se uči moliti. Najprej se potrudi, da boš vsak dan molil. (Mati Terezija)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Družina je podoba Boga, ki (…) je občestvo oseb. Pri krstu je Očetov glas Jezusa predstavil kot svojega ljubljenega Sina in v tej ljubezni nam je dano prepoznati Svetega Duha /…/. Jezus /…/ ni samo postavil zakona in družine v njuno prvotno stanje, temveč zakon tudi povzdignil v zakramentalno znamenje njegove ljubezni do Cerkve /…/. V človeški družini, združeni v Kristusu, je vnovič vzpostavljena »podoba in sličnost« Svete Trojice /…/, skrivnost, iz katere izvira vsaka prava ljubezen. Zakon in družina prejemata od Kristusa – po Cerkvi – milost Svetega Duha, da bi pričevala o evangeliju Božje ljubezni. Zakrament zakona ni družbena pogodba, nepomemben obred ali golo zunanje znamenje določene zaveze. Zakrament je dar za posvečenje in odrešenje zakoncev /…/. »Zakonca torej spominjata Cerkev stalno na to, kar se je zgodilo na križu; drug za drugega in za otroke sta priči odrešenja, ki sta ga deležna po zakramentu«. Zakon je poklicanost, je odgovor na poseben klic živeti zakonsko ljubezen kot nepopolno znamenje ljubezni med Kristusom in Cerkvijo. Zato mora biti odločitev za poroko in za družino sad zavestne poklicanosti.

(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Zakrament zakona”, točki 71 in 72)

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev« (Jn 10,1-2.4-5).

Jezus je ljudem vedno govoril s preprostimi prispodobami. Opozarja nas, da kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Gospod govori jasno. V večno življenje se ne more vstopiti drugod kot skozi vrata, ki so Jezus. On je vrata našega življenja, in sicer ne le večnega življenja, ampak tudi našega vsakdanjega življenja.
Jezus je pot. Pastir pozna svoje ovce in jih vodi. Hodi pred njimi in one gredo za njim. Pot pomeni hoditi za Jezusom na poti življenja, in sicer vsakdanjega življenja. On hodi spredaj in nam kaže pot. Kdor hodi za Jezusom, ne zgreši! Četudi je včasih težko in ne vidi jasno, kaj je treba storiti. Jezus je vrata in tudi pot. Če hodimo za Njim, ne bomo zgrešili. (Po: Papež Frančišek, Vrata, pot, glas)

Danes je dobri pastir duhovnik, ki se trudi, da bi verniki imeli vedno pogrnjeno mizo Božje besede in Božjega kruha. Za vračajoče ima vedno odprta vrata in še bolj odprto srce; ljubi tudi tiste, ki jim ni do vrnitve in jih v molitvi ne neha priporočati Božji ljubezni. Ves živi za svoj poklic, čeprav ga mnogi ne razumejo, mu nekateri podtikajo slabe namene ali mu jemljejo dobro ime. Vse to mu ne jemlje volje do dela in sebe nima za mučenca. (Po: Beseda da besedo)

V petek, 12. maja, in v soboto, 13. maja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek predavanj ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V petek, 12. maja, bo na Ptujski Gori PRAZNOVANJE STOLETNICE MARIJINIH PRIKAZOVANJ V FATIMI. Ob 19.00 bo molitvena ura, ob 20.00 sveta maša in procesija.
Pri nas bomo praznovali obletnico Marijinih prikazovanj na god Fatimske Marije, v soboto, 13. maja.

V nedeljo, 14. maja, bo ob 9.30 SREČANJE ZA STARŠE BIRMANCEV.

V nedeljo, 14. maja, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 14. maja, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

V nedeljo, 14. maja, vas vabimo na ŠMARNIČNO PEŠ ROMANJE k Sveti Ani. Odhod bo ob 14.00 izpred bazilike Matere Usmiljenja.

V nedeljo, 14. maja, bo ob 18. uri SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste v tednu molitve za nove duhovne in redovne poklice še z večjo vnemo in ljubeznijo molili za nove duhovne poklice in svetost poklicanih. Bog vam povrni! Hkrati vas prosimo, da še naprej vztrajate v molitvi. Da ne bi omagali, vas spodbujamo, da se pridružite molivcem Živega rožnega venca.
Kaj je poslanstvo ŽRV? Člani Živega rožnega venca vsak dan molijo eno desetko rožnega venca za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za svetost ter stanovitnost poklicanih. Danes v svetu manjka več kakor sedem milijonov novih duhovnih poklicev. Vsak duhovni poklic je od nekoga izmoljen. Molitev rožnega venca je odgovor na Jezusovo naročilo: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 14. 5. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Ni lepšega, kakor je mati, ki ima v naročju svojega otroka in mu s prstom kaže nebo, od koder je prišel. Marija pa je gledala nebesa v lastnem naročju. (Otmar Črnilogar)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
»Sv. Janez Pavel II. je posvetil posebno pozornost družini s svojimi katehezami o človeški ljubezni, s Pismom družinam (1984) in predvsem z apostolsko spodbudo O družini (1981). V teh dokumentih je papež označil družino kot „pot Cerkve“ in podal celovit pogled na poklicanost moža in žene k ljubezni. Hkrati je predložil osnovne smernice za družinsko pastoralo in navzočnost družine v družbi. Predvsem pa je /…/ opisal način, kako zakonci v medsebojni ljubezni sprejemajo dar Kristusovega Duha in živijo svojo poklicanost k svetosti«. »V okrožnici Bog je ljubezen (2006) je papež Benedikt XVI. znova načel temo ljubezni med možem in ženo, ki postane povsem jasna šele v luči ljubezni križanega Kristusa /…/. Papež poudarja: „Na izključni in dokončni ljubezni sloneč zakon postane ponazoritev odnosa Boga do njegovega ljudstva in obratno: način, kako Bog ljubi, postane merilo človeške ljubezni.“ Poleg tega v okrožnici Ljubezen v resnici (2009) poudari pomen ljubezni, ki je počelo življenja v družbi /…/ in prostor, kjer se učimo izkustva skupnega dobrega.«
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Družina v dokumentih Cerkve”, točki 69 in 70)

Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« (Lk 24,29-32)

Gospod, daj, da na priprošnjo device Marije Sveti Duh v nas vžge isto gorečnost, ki sta jo izkusila učenca na poti v Emavs, in naj v našem življenju obnovi evharistično občudovanje sijaja in lepote, ki ju izžareva bogoslužni obred kot učinkovito znamenje neskončne lepote skrivnosti samega Boga. Učenca sta vstala in se hitro vrnila v Jeruzalem, da bi delila veselje z brati in s sestrami v veri. Resnično veselje je v spoznanju, da Gospod ostaja med nami, da je zvesti sopotnik našega potovanja. Evharistija nam odkriva, da Kristus, umrli in vstali, živi danes v skrivnosti Cerkve, ki je njegovo telo. Mi smo priče te skrivnosti ljubezni. Zaželimo drug drugemu, da bomo odšli polni veselja in čudenja naproti sveti evharistij, da bomo izkusili in drugim oznanjali resničnost besed, s katerimi se je Jezus poslovil od svojih apostolov: »Jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta.«

Po: Benedikt XVI., Srce krščanskega življenja

Katoliška Cerkev v ponedeljek, 1. maja 2017, praznuje praznik SV. JOŽEFA DELAVCA, moža Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.
Vsebina praznika izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je obsežno spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni.

Od 30. aprila do 7. maja obhajamo v Cerkvi TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE, ki letos nosi naslov: Gnani po Duhu za poslanstvo! V teh dneh torej še posebej radi molimo in prosimo za nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice. Ta teden se bomo spomnili duhovnih poklicev in zanje molili tudi pri vseh svetih mašah. Vsi molivci ste še posebej VABLJENI K MOLITVENI URI za nove duhovne poklice v četrtek, 4. maja, ob 18. uri pred Najsvetejšim v baziliki.

ŠMARNICE
Od 1. maja bomo v naši baziliki pri sv. mašah ob 9.00 in 19.00 vsak dan obhajali šmarnice. Ob 9.00 bomo brali šmarnice NAREDI ME ZA ORODJE SVOJEGA MIRU, ki jih je napisal p. Janez Šamperl OFMConv.
Ob 19.00 bomo brali šmarnice Z MARIJO V ŽIVLJENJE. Šmarnice sta napisala Urška Smerkolj in Peter Žakelj CM.

1. maja in vse nedelje v maju bodo ob 18.30 PETE LITANIJE Matere Božje.

Od 5. do 7. maja bo v Veržeju duhovni VIKEND ZA BIRMANCE.

V soboto, 6. maja, bo SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Vsi člani lepo vabljeni.

Zaradi prvomajskih počitnic ta teden ODPADE OSNOVNOŠOLKI VEROUK.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 7. 5. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Hvala ti, Gospod, da se lahko kadarkoli zatečemo k tebi. Hvala ti, da nam svetuješ in da si vedno ob nas, da nam daješ moč, da ne omagamo. Veseli se naše srce in raduje se naša duša, saj nam kažeš pot življenja. Amen.
Vir: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Resnična ljubezen med možem in ženo /…/ obsega medsebojno podaritev samega sebe in vključuje ter povezuje po Božjem načrtu tudi spolno razsežnost in čustvenost /…/. Poleg tega /…/ poudarja zakoreninjenost zakoncev v Kristusu: Gospod Jezus »prihaja krščanskim zakoncem naproti z zakramentom zakona« in ostane še naprej z njima /…/. Z učlovečenjem sprejme človeško ljubezen, jo očisti, dovrši in zakoncem s svojim Duhom podarja moč, da jo živijo, ko prežema vse njihovo življenje z vero, upanjem in ljubeznijo. Na ta način so zakonci tako rekoč posvečeni in z njegovo milostjo zidajo Kristusovo telo, ko sestavljajo domačo Cerkev /…/. Tako gleda Cerkev – da bi v polnosti razumela svojo lastno skrivnost – tudi na krščansko družino, ki to skrivnost živi na povsem izviren način. Pozneje je /…/ bl. Pavel VI. poglobil nauk o zakonu in družini. »Zaradi tega zakonska ljubezen zahteva od zakoncev, da svojo nalogo odgovornega starševstva pravilno spoznajo. To starševstvo /…/ zahteva, da zakonca priznavata svoje dolžnosti do Boga, do samih sebe, do družine in do družbe, in to po pravilni lestvici vrednot.«
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Družina v dokumentih Cerkve”, točki 67 in 68)

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.«Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
(Jn 20,26-29)

Jezus, … stopi skozi vrata, osvobodi me, podari mi mir

Jezus, osvobodi me:
želje, da bi bila ljubljena,
želje, da bi bila vzvišena,
želje, da bi bila češčena,
želje, da bi bila hvaljena,
želje, da bi bila priljubljena,
želje, da bi bila slavna,
želje, da bi iskali moj nasvet,
želje, da bi mi odobravali,
želje, da se vsiljujem drugim;
strahu, da bi me ponižali, strahu, da bi me prezirali,
strahu, da bi me grajali, strahu, da bi me očrnili,
strahu, da bi me krivično obsodili, strahu, da bi me osumili …
O Bog, vodi me od smrti k življenju, od obupa k upanju,
od strahu k pogumu od sovraštva k ljubezni.
Naj mir napolni naša srca, naš svet, naše vesolje.
MIR, MIR, MIR, MIR!
Amen.
Po: mati Terezija

NAPOVEDNIK
Na belo nedeljo praznujemo tudi nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje poznamo kot bližino in nežnost, kot sočutje in medsebojno delitev, kot tolažbo in odpuščanje. Koliko je obličij Njegovega usmiljenja, s katerimi nam prihaja naproti? Res jih je mnogo. Nemogoče je opisati vsa, kajti Božje usmiljenje nenehno narašča. Bog se ga nikoli ne utrudi izražati in mi se ga ne bi nikoli smeli navaditi prejemati, iskati in želeti. Je vedno nekaj novega, kar vzbuja osuplost in čudenje, ko vidimo izjemno ustvarjalno domišljijo Boga, kadar nam prihaja naproti s svojo ljubeznijo.
Papež Frančišek poudarja, da je tisti, ki prejme več Božjega usmiljenja, bolj poklican podarjati ga in deliti z drugimi. Božjega usmiljenja ne sme skriti ali hraniti le zase. Božje usmiljenje je namreč nekaj, kar razvnema srce in ga izziva, da ljubi, ko obličje Jezusa Kristusa prepozna predvsem v tistem, ki je najbolj oddaljen, slaboten, osamljen, zbegan ali odrinjen na rob. Po besedah svetega očeta nas Jezus Kristus spodbuja, naj postanemo orodje Božjega usmiljenja. Lahko je govoriti o usmiljenju, medtem ko je zahtevnejše postati dejanski pričevalec usmiljenja.”Postati usmiljeni, pomeni naučiti se biti pogumni v konkretni in nesebični ljubezni.”
papež Frančišek

DELOVNI TABOR od 28. 4. do 30. 4. 2017
Bratje frančiškani pred praznikom dela pripravljamo posebno DELOVNO izkušnjo za mlade od 15. do 30. leta.
V našem samostanu v Mariboru bomo preko fizičnega dela, molitve, pogovora in druženja preživeli vikend in utrdili svoje telo in duha.

V nedeljo, 30. aprila, bo ob 9.30 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV. Slovesnost prvega svetega obhajila bo v nedeljo, 28. maja.

Od 5. do 7. maja bo v Veržeju duhovni VIKEND ZA BIRMANCE.

HVALA VSEM, ki ste pomagali pri pripravah na velikonočno praznovanje, za sodelovanje pri obredih, mašah, za vse dobrote, voščila in molitve. Bog vam povrni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 30. 4. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: Aleš Marčič, 2. berilo: s. Bogomira Imperl
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Tistim, ki ljubijo Boga, spremni on vse v dobro; tako tudi naredi, da njihove krive poti in napake služijo dobremu. (sv. Avguštin)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Poglobiti se moramo v skrivnost Jezusovega rojstva, v Marijin „da“ ob angelovem oznanjenju, ko je bila v njenem naročju spočeta Beseda; tudi v Jožefov „da“, ki mu je dal ime Jezus in skrbel za Marijo; v praznovanje pastirjev ob jaslih; v čaščenje modrih z vzhoda; v beg v Egipt, pri katerem je Jezus deležen bolečine svojega v izgnanstvo poslanega in ponižanega ljudstva; v Zaharijevo pobožno pričakovanje in v veselje, ki spremlja rojstvo Janeza Krstnika; v obljubo, ki se je za Simeona in Ano izpolnila v templju; v začudenje pismoukov, ko so slišali modrost dečka Jezusa. In potem moramo razmišljati o življenju dolgih trideset let, ko si je Jezus služil kruh z delom svojih rok, ponavljal molitve in živel po verskem izročilu svojega ljudstva ter se izobraževal v veri svojih očetov, dokler ni obrodila sadu v skrivnosti kraljestva. To je skrivnost božiča in Nazareta, skrivnost, polna družinskega duha! Gre za skrivnost /…/ iz katere pijejo tudi krščanske družine, da bi obnovile svoje upanje in veselje. Zaveza ljubezni in zvestobe /…/ oblikuje vsako družino in jo usposablja, da se bolje sooča z neljubimi pripetljaji v življenju in zgodovini. Na tej osnovi lahko postane vsaka družina – tudi v svoji šibkosti – luč v temi sveta.
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Jezus vnovič vzpostavlja Božji načrt in ga vodi k dovršitvi”, točki 65 in 66)

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,6-8)

Gospod bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion,
od roda do roda.
Aleluja!
Ps 146,10

Gospod je postal človek in v polnosti sprejel nase človeško življenje. Sprejel je križ kot orodje trpljenja in ga spremenil v daritveni oltar ljubezni.
S tem je dal smisel vsakemu človeškemu trpljenju.
S svojo daritvijo na križu je dokazal, da je On Bog ljubezni in usmiljenja.
V želji, da bi ob slavno vstalem Kristusu doživeli neskončno Božje usmiljenje in ljubezen, vam Bratje frančiškani voščimo veselo ALELUJO!

BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

NAPOVEDNIK
Danes, 16. aprila, praznuje svoj 90. rojstni dan Joseph Ratzinger, zaslužni papež Benedikt XVI.
19. aprila 2005 je bil na konklavu izvoljen za rimskega škofa in tako postal 265. papež Katoliške cerkve. 11. februarja 2013 je na konzistoriju ob navzočnosti kardinalov napovedal svoj odstop in odstopil 28. februarja 2013. Od takrat ima naziv »zaslužni papež« in biva v Vatikanu.

Jutri, 17. aprila, na VELIKONOČNI PONEDELJEK, bodo svete maše po nedeljskem redu: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30 in 19.00.

Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, bo po sveti maši ob 8.30 ODPRTJE RAZSTAVE PIRHOV.

Prihodnja nedelja je tudi NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na prvo nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico in ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja. Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju. Povod za to je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

Hvala vsem, ki ste v postnem času velikodušno darovali svoje postne prihranke za Župnijsko Karitas. Bog vam povrni.

Odhod avtobusa na romanje v MEDŽUGORJE bo v četrtek, 20. 4. 2017, ob 5.00 izpred bazilike.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 23. 4. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Velika noč se zgodi vedno takrat in tam, kjer človek tvega, da življenju bolj zaupa kot smrti, da stori odločilni korak in stopi čez mejo, da pride iz groba in odvali kamen, da se upre skušnjavi in ne obleži. (Andrea Schwarz)

GOSPOD JE VSTAL!
Kristusovo vstajenje je temeljni kamen naše vere. Če bi Kristus samo umrl, pa naj bi umrl še tako junaško in predano, bi ostal samo neka minula zgodovinska oseba, kakor jih je bilo na tisoče drugih, in nič več. Ker pa je vstal od mrtvih, je s tem dokazal, da je Božji Sin, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Dokazal je, da je pravi, obljubljeni in napovedani Odrešenik. Na veri v Kristusovo vstajenje temelji tudi vera in upanje na naše vstajenje in večno življenje.
Kristusovo vstajenje je edini čudež, v katerega moramo verovati, če želimo biti kristjani. Za vse ostale čudeže, bodisi svetopisemske ali druge dokazane čudeže, velja, da je primerno, da jih sprejemamo in verjamemo vanje; če tega ne storimo, smo še vedno lahko kristjani, če zanikamo Kristusovo vstajenje, pa ne moremo več reči, da smo kristjani. Z zanikanjem tega čudeža se zruši naša vera!
Edina, ki je verjela Jezusovim napovedim o vstajenju, edina, ki je ohranila vero vanj in v njegovo vstajenje, je bila njegova mati Marija.
Njej niso bili potrebni zunanji dokazi vstajenja, ona je verjela Jezusovi besedi. Jezus je rekel, da bo vstal, in to se bo zgodilo! Zagotovo! Zato ni bila presenečena ob Jezusovem vstajenju, temveč presrečna, da je lahko zopet objela svojega živega sina in ga hkrati počastila kot Gospoda.
Jezus je resnično vstal od mrtvih, on resnično živi! Veselimo se! Aleluja!

Po J. Kužniku

Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Mt 21,7–9).

Jezus prihaja k nam, kakor je prišel v Jeruzalem
Jezus prihaja k nam, kakor je prišel v Jeruzalem. Želi si vstopiti v naša mesta in v naša življenja: »Tako kakor je storil v evangeliju, jahajoč na osličku, ponižno prihaja k nam, a prihaja ‘v Gospodovem imenu’: z močjo božanske ljubezni odpušča naše grehe in nas spravi z Očetom in nami samimi.« Jezus je zadovoljen, ko mu ljudje izrazijo naklonjenost. Ko mu farizeji rečejo, naj utiša otroke in druge, ki mu vzklikajo, jim odgovori: »Če ti umolknejo, bodo kamni vpili« (Lk 19,40). Nič ni moglo ustaviti navdušenja nad Jezusovim prihodom v Jeruzalem. Tudi nam nič ne preprečuje, da v Njem ne bi našli izvira svojega veselja, resničnega veselja, ki ostane in da mir. Kajti le Jezus nas rešuje vezi greha, smrti, strahu in žalosti.
Toda Gospod nas ni rešil z zmagoslavnim vhodom ali z mogočnimi čudeži. Jezus je »sam sebe izpraznil«: odpovedal se je slavi Božjega Sina in postal Sin človekov, da bi bil v vsem solidaren z nami, grešniki. On, ki je brez greha. Ne le to: med nami je živel v podobi služabnika; ne kakor kralj in ne kakor knez, ampak kakor služabnik. Torej se je ponižal.
Papež Frančišek \ Homilije

CELODNEVNO SPOVEDOVANJE v baziliki bo v velikem tednu (od ponedeljka do petka) od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Na veliki četrtek in petek bomo spovedovali samo do večerne maše oz. do obredov.

V sredo, 12. 4., bomo po sveti maši ob 9. uri POSTAVILI JEČO IN BOŽJI GROB.

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK, 13. 4. 2017
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sveta maša in češčenje Najsvetejšega v ječi.

VELIKI PETEK, 14. 4. 2017
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem grobu.

VELIKA SOBOTA, 15. 4. 2017
7.00 – izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in molitev brevirja;
8.00 – sestre uršulinke;
9.00 – člani ŽPS;
10.00 – šolske sestre;
11.00 – člani biblične skupine.

BLAGOSLOV JEDIL v baziliki bo vsako polno uro od 12.00 do 18.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.

VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 19.00. Začela se bo z blagoslovom ognja pred baziliko.

VELIKA NOČ, 16. 4. 2017
7.00 – vstajenjska procesija in sveta maša.

Pri mašah bodo prepevali:
ob 7.00 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 8.30 – ljudsko petje;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae;
ob 11.30 – zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja;
ob 18.30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 19.00 sveta maša.

Na velikonočni ponedeljek, 17. 4., bo po sveti maši ob 8.30 odprtje razstave pirhov. Pirhe za razstavo še sprejemamo.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 16. 4. 2017:

• ob 7.00: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Marjan Gselman
• ob 10.00: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Darko Lovrec
• ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Claudio Korošec

VELIKONOČNO TRIDNEVJE
Veliki četrtek
Na veliki četrtek dopoldne ni sv. maše. Večerna maša je spomin zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil zakramenta evharistije in svetega reda (mašniškega posvečenja), apostolom umil noge in nam dal novo zapoved ljubezni.

Veliki petek
Na veliki petek ni sv. maše. Namesto nje je obred češčenja križa. Pri tem obredu poslušamo pasijon, molimo slovesne prošnje za vse potrebe in z globoko hvaležnostjo počastimo križ ter se Križanemu zahvalimo, da je sprejel trpljenje in smrt ter nas tako rešil večne pogube. Na ta dan je strogi post.

Velika sobota
Na veliko soboto se Cerkev ustavi ob Gospodovem grobu, premišljuje njegovo trpljenje in smrt ter v molitvi pričakuje njegovo vstajenje. Ves dan obiskujemo božji grob, nesemo »k žegnu«, zvečer pa se udeležimo velikonočne vigilije.
Križ nam govori o Jezusovem trpljenju, božji grob, ki ga postavimo v cerkvi na veliki petek, pa o njegovem počitku v grobu. Ob božjem grobu je izpostavljeno Najsvetejše, kajti Jezus je premagal smrt in živi med nami pod podobo kruha. Zato se ob obisku božjega groba bolj osredotočimo na Najsvetejše kot pa na podobo mrtvega Kristusa. Molitvi »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil,« sledi molitev »Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje Telo.«

Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!« (Jn 11,41-44)

V evangeliju beremo, kako je Jezus jokal pred Lazarjevim grobom. To lahko povežemo z nami, z današnjim stanjem duha in verske prakse, in brez pretiravanja rečemo, da Jezus joka tudi danes; joka, ker smo se zaradi grehov in slabosti zaprli v grobove. In zato nam danes Jezus kliče: »Lazar, pridi ven! – Kristjan, pridi ven!« Osvobodi in reši se vezi grehov in zaživi novo življenje, ki bo prežeto s Kristusom in ga bo navdihovala evangeljska beseda.

Če verujemo, lahko Jezusu zaupamo svoje življenje, svoje stiske in težave ter svojo krivdo – greh. Jezus ima namreč moč, da obudi in oživi nekaj, kar se zdi mrtvo in propadajoče. Ne glede na število in težo naših grehov Jezus obudi upanje, nam ga vrača in daje življenje.

Danes se na Radiu Ognjišče začenja 12. RADIJSKI MISIJON. Vodili ga bodo lazaristi, ki letos praznujejo 400-letnico vincencijanske karizme. Prvi misijonski govor bo ob 17. uri. Od ponedeljka do petka bodo osrednji govori vsak dan ob 17. uri.
V dopoldanskem času bo misijonski govor ob 10.15. Po njem bo priložnost za osebni pogovor z misijonarjem po telefonu – klice bo sprejemal do 12. ure in med 18. in 20. uro. Telefonska številka: 01 292 75 19

V sklopu radijskega misijona bo v petek, 7. aprila, v naši baziliki SPOVEDNI DAN. Možnost za spoved bo od 7. do 20. ure.

KRIŽEV POT
Danes, 2. aprila, vas ob 15. uri vabimo na dekanijski križev pot na Gorco pri Malečniku.

V sredo, 5. aprila, bo ob 19.30 križev pot mladih po ulicah Maribora – začetek v cerkvi sv. Magdalene, zaključek na Kalvariji. Mladi lepo vabljeni!

V petek, 7. aprila, pri križevem potu ob 18.30 sodelujejo člani Župnijske Karitas.

V soboto, 8. aprila, bomo ob 15. uri IZDELOVALI BUTARE oz. PRESMECE.

V nedeljo, 9. aprila, je CVETNA NEDELJA. Pri vseh mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni blagoslov bo ob 10. uri pred baziliko.
Na cvetno nedeljo boste lahko v baziliki dobili OLJČNE VEJICE. Darovi, ki jih boste namenili za vejice, bodo za obnovo bazilike.

SPOVEDOVANJE v velikem tednu bo od ponedeljka do petka od 7. do 12. in od 14. do 19. ure.

Od 20. do 23. aprila bomo romali v MEDŽUGORJE. Cena romanja je 140 €. V ceno so vključeni prevoz, 3 nočitve, 2 polna penziona in 1 polpenzion. Odhod bo v četrtek, 20. 4. 2017, ob 5.00. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 9. 4. 2017:

• ob 8.30: 1. berilo: Branka Trebše, 2. berilo: Marjan Gselman
• ob 10.00: 1. berilo: Karmen Podlesnik Marčič, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Bog, odvrniti se od tebe pomeni pasti. Obrniti se k tebi pomeni vstati. V tebi ostati pomeni imeti vedno zanesljivo pomoč.
(sv. Avguštin)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
»Kristus je odrešil zakon in družino /…/ in ju ponovno vzpostavil po podobi Svete Trojice /…/. Zakonska zaveza, ki je bila ustanovljena ob stvarjenju in razodeta v odrešenjski zgodovini, prejema polno razodetje svojega pomena v Kristusu in njegovi Cerkvi. Zakon in družina prejmeta od Kristusa po njegovi Cerkvi potrebno milost, da pričujeta za Božjo ljubezen in živita kot občestvo. Evangelij družine sestavlja svetovno zgodovino od stvarjenja človeka po Božji podobi in podobnosti /…/ do dovršitve skrivnosti zaveze v Kristusu ob koncu časov z Jagnjetovo svatbeno gostijo /…/«. »Jezusov zgled je vzorec za Cerkev. (…) Svoje javno delovanje je začel z znamenjem, ki ga je naredil na svatbi v Kani /…/. Preživljal je vsakdanje trenutke prijateljstva z Lazarjevo družino in z njegovima sestrama /…/ ter s Petrovo družino /…/. Slišal je jok staršev zaradi njihovih otrok, jim vrnil življenje /…/ in tako razodel pravi pomen usmiljenja, ki vključuje ponovno vzpostavitev zaveze /…/. To se jasno vidi v srečanjih s Samarijanko /…/ in s prešuštnico /…/, v katerih se prebudi zaznavanje greha spričo zastonjske Jezusove ljubezni.«
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Jezus vnovič vzpostavlja Božji načrt in ga vodi k dovršitvi”, točki 63 in 64)