OZNANILA za nedeljo JEZUSOVEGA KRSTA, 7.1.2018

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9-11)

SIMBOLIKA KRSTNEGA OBLIVANJA Z VODO

Oblivanje z vodo pri obredu svetega krsta simbolizira, da je otrok že »prestopil« prag, da smrt nad njim nima več moči, da nikoli ne bo živel brez Božje ljubezni, ki mu govori: »Ti si moj ljubljeni sin/moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje.« In nikoli več ne bo živel brez naše ljubezni, s katero ga ljubimo in je kot nebo, ki se odpira nad njim.
Ko je bil Jezus krščen v Jordanu, se je nad njim odprlo nebo. Tako je krst za otroka kot odprto nebo, ki se razprostira nad njim in mu sporoča, da mu svoje vrednosti ne bo treba kupovati z dosežki, s prilagajanjem ali ubogljivostjo, ampak da je sprejet in ljubljen prav tak, kakršen je v svoji enkratnosti, saj je od prvega trenutka življenja v ljubeči Božji roki.
Po: A. Grünu

NAPOVEDNIK

STATISTIKA ZA LETO 2017
Krsti: 19; poroke: 7; pogrebi: 49; maziljenje: 172; obhajila: 39000.

V ponedeljek, 8. januarja, bo ob 10.00 SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV.

V torek, 9. januarja, bomo nadaljevali z rednimi VEROUČNIMI srečanji.

V torek, 9. januarja, se bomo ob 9.00 poslovili od RELIKVIJ SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA, ki potujejo v župnijo Nazarje v Savinjski dolini.

V soboto, 13. januarja, bo ob 20.00 v pevski sobi seja članov ŽPS.

V nedeljo, 14. januarja, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom gospoda profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi gospoda Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 14. januarja, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

JEZUSOV IN NAŠ KRST
Pri svetem krstu smo tudi mi postali posinovljeni Božji otroci. S tem smo prejeli jasno zagotovilo, da smo ljubljeni.
Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata, ki vodijo k življenju v Duhu. Pri svetem krstu smo bili prerojeni v Svetem Duhu, ki nas še vedno posvečuje. Če kristjan hoče, da bo krstna milost rodila sadove in da ga bo vodil Sveti Duh, je nujno potrebno, da je ponižen. Ponižnost mu pomaga, da v vsaki stvari išče Božjo voljo, mimo vsake sebične koristi. Tu nam je Jezus najvišji vzor. Bodimo tudi mi ponižni in ljubimo Jezusa.
Krst je kot seme, ki ga položimo v zemljo. Če nima pravih pogojev, če ni prave vzgoje, če ni življenja iz krstne milosti, seme v zemlji strohni. Starši, ki bi otroka samo krstili in kasneje za njegovo duhovno rast ničesar storili, bi njemu in sebi samo škodovali, saj pri krstu obljubijo, da ga bodo krščansko vzgajali. Krščenec s krstom prejme pravice Božjega otroka, pa tudi dolžnosti, da bo živel življenje kristjana, kar pa mu je onemogočeno, če nima krščanskega življenja.
Prosimo Svetega Duha, da bomo prav razumeli glas iz nebes in po njegovi polnosti še bolj začutili veselje do krščanskega življenja ljubljenih Božjih otrok.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 14. 1. 2018:

  • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
  • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
  • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Nič ni tako pomembno za človeka kakor usoda njegovega bitja, nič ni tako strašanskega kakor večnost; zato je nekaj nenaravnega, da obstajajo ljudje, ki jim ni nič mar, če zgubijo svojo bit ali se izpostavijo nevarnosti večne bede. (Blaise Pascal)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [L]jubezen s pozitivno duhovno naravnanostjo prenese vsa nasprotovanja. Gre za to, da sredi sovražnega okolja ostanemo trdni. Ne gre samo za to, da sprejmemo nekaj nadležnih stvari, temveč za nekaj širšega: za dinamično in stalno vzdržljivost, ki je sposobna biti kos vsakemu izzivu. Za ljubezen gre ne glede na vse, tudi ko vse okoliščine spodbujajo k nečemu drugemu. Za ljubezen je značilno nekakšno trdovratno junaštvo, moč za boj proti vsakemu negativnemu toku, za odločitev za dobro, ki je nič ne more omajati. /…/ [B]esede Martina Luthra Kinga, ko se je celo v času najhujšega preganjanja in ponižanj znova odločil za bratsko ljubezen: »/…/ Močan človek je tisti, ki lahko prekine verigo sovraštva, verigo zla. /…/«. V družinskem življenju moramo negovati to moč ljubezni, ki omogoča, da premagamo zlo, ki jo ogroža. Ljubezen ne dovoli, da jo prevlada zamera, prezir do ljudi, želja po žaljenju ali maščevanju. Krščanski ideal je – posebno v družini – ljubezen, ne glede na vse. Včasih na primer občudujem držo ljudi, ki so se morali ločiti od svojega sozakonca, da so se zaščitili pred fizičnim nasiljem, in ki so bili – zaradi zakonske ljubezni, ki zmore iti prek občutkov – vseeno sposobni, čeprav po drugih ljudeh, poskrbeti zanj v trenutkih bolezni, trpljenja ali težave.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Vse prestane”, točki 118 in 119)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.