BOG DAJE VEČNO ŽIVLJENJE
Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja,
in so ga vprašali:
»Učitelj, Mojzes nam je zapisal:
Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok,
naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.
Bilo pa je sedem bratov.
Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok.
Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem;
umrli so in niso zapustili otrok.
Nazadnje je umrla tudi žena.
Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«
Jezus jim je rekel:
»Sinovi tega veka se ženijo in možijo,
tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih,
se ne bodo ne ženili ne možile.
Tudi umreti ne bodo več mogli;
saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.
Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu,
ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹,
Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih,
kajti njemu vsi živijo.«
(Lk 20,27-38)Vprašanje o vstajenju mrtvih je bilo aktualno v času Jezusa in je še danes.
Raziskave vernosti kažejo, da imajo mnogi kristjani težave z vero v posmrtno življenje.
Gospod, utrdi mi vero!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
V ponedeljek, 7. 11., ob 9. uri bo somaševanje vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl SJ.
V torek, 8. 11., ob 20. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.
V petek, 11. 11., ob 20. uri je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
V soboto, 12. 11., ob 10. uri je srečanje MINISTRANTOV.
Prihodnjo nedeljo, 13. 11., ob 16.30 uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
Prihodnji teden (13.-19. 11.) poteka TEDEN ZAPOROV z geslom: Hvala za.
ZAHVALNA NEDELJA. 6. 11.
Ob zahvalni nedelji hvala vsem župljanom, posebej tistim, ki več časa, truda in požrtvovalnosti darujete za dobro naše župnije, tistim, ki z rednim sodelovanjem v župnijskem življenju, z delom in s finančnimi sredstvi podpirate delo v naši župniji in samostanu.
Hvala tudi vsem, ki skrbite za redno čiščenje in krašenje cerkve, pevcem, ministrantom, bralcem pri bogoslužju, sodelavcem Karitas, članom ŽPS ter vsem dobrotnikom. Bog lonaj za vse!
IMENOVANJE BAZILIKE, 7. 11.
Novozgrajeno samostansko in župnijsko cerkev sv. Marije, Matere Usmiljenja, ki jo je 11. avgusta 1900 posvetil škof Mihael Napotnik, je 7. novembra 1906 papež Pij X. povzdignil v baziliko minor.
Poznamo dve vrsti bazilik: major in minor. Štiri velike (major) so v Rimu: Sv. Petra, sv. Janeza, sv. Marije Snežne in sv. Pavla zunaj obzidja. Manjše (minor) bazilike pa najdemo po vsem svetu.
Več kot 1.770 cerkva po svetu je imenovanih za baziliko, od tega v Sloveniji sedem: Maribor, bazilika Matere usmiljenja; Sveta Gora, bazilika Marijinega Vnebovzetja; Brestanica, bazilika Lurške Matere Božje; Stična, bazilika Žalostne Matere Božje; Petrovče, bazilika Marijinega obiskanja; Brezje, bazilika Marije Pomagaj; Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice.POPOLNI ODPUSTEK
Možnost prejema popolnega odpustka v baziliki Matere Usmiljenja:
– 25. januar, patrocinij – Mati Usmiljenja
– 29. junij, sv. apostola Peter in Pavel
– 2. avgust, porciunkula
– 11. avgust, obletnica posvetitve cerkve
– 7. november, obl. imenovanja bazilike
In seveda ob vseh drugih priložnostih, ki veljajo za vso Cerkev.
Za prejem popolnega odpustka moramo opraviti sv. spoved (vsaj 10 dni prej ali kasneje) in prejeti sv. obhajilo, zmoliti po namenu svetega očeta vero in očenaš ter zdravamarijo.
KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
Skupino mlajših izobražencev smo zaradi premajhnega števila udeležencev pridružili skupini verouka za odrasle.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Nagovor pri opoldanski molitvi,
1. november 2022
Smo graditelji miru?
Poglejmo na primer zelo aktualen blagor: »Blagor tistim, ki delajo za mir« (Mt 5,9) in bomo videli, kako je Jezusov mir zelo drugačen kot si ga predstavljamo. Vsi si želimo mir, toda pogosto je to, kar hočemo, imeti mir, da nas pustijo pri miru, da ne bi imeli problemov temveč mir.
Jezus pa nasprotno ne imenuje blaženih tiste mirne, ki imajo mir, ampak tiste, ki delajo za mir, ki se borijo za mir, graditelje, delavce za mir. Mir je namreč potrebno graditi in kot za vsako gradnjo je tudi za to potreben napor, sodelovanje, potrpežljivost. Mi bi hoteli, da bi mir dežil od zgoraj, medtem ko Sveto pismo govori o »semenu miru« (prim. Zah 8,12), ki klije iz terena življenja, iz semena našega srca. Raste v tišini dan za dnem z dobrimi deli pravičnosti in usmiljenja, kakor pričujejo sijajne priče, ki jih danes obhajamo. In še, prepričani smo, da pride do miru s silo in močjo. Za Jezusa je ravno nasprotno. Njegovo življenje in življenja svetnikov nam pravijo, da mora seme miru, da bi raslo in obrodilo sad, najprej umreti. Miru ne dosežemo s tem, da si ga osvojimo ali koga porazimo. Nikoli ni nasilen, nikoli ni oborožen. V oddaji »Po njegovi podobi« sem videl številne svetnike in svetnice, ki so se borili, ustvarjali mir s svojim delom, v to vložili svoje življenje, darovali življenje.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor