MOJE OČI SO VIDELE TVOJE ZVELIČANJE
Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici ali dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.
In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.« In bila je neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je preživela z možem sedem let od svojega devištva, je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odrešenja v Jeruzalemu.
Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2,22-40)Pomen Jezusovega darovanja je v povezavi s starozaveznim darovanjem prvorojencev v spomin na izhod iz Egipta, ko so bili hebrejski prvorojenci rešeni, kjer so vrata pomazali z jagnjetovo krvjo.
Jezus je to Jagnje, ki se za nas daruje, da smo rešeni.
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne ob 16h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.
V ponedeljek, 3. 2., bomo po večerni sv. maši POSPRAVLJALI JASLICE.
V torek, 4. 2., ob 20h je srečanje MOŠKE SKUPINE.
V torek, 4. 2., ob 20h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.
Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, 6. 2., bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in svetost vseh duhovnikov in redovnikov.
Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki naklanja mir našim družinam.
V petek, 7. 2., ob 20h je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
Prihodnjo nedeljo, 9. 2., od 10h do 14h poteka DRUŽINSKA KATEHEZA.
Prihodnjo nedeljo, 9. 2., ob 16h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
JEZUSOVO DAROVANJE, 2. 2.
V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je starček Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. Zato tudi ljudsko ime praznika – SVEČNICA.
Na ta dan lahko v naši baziliki prejmemo POPOLNI ODPUSTEK.POSVEČENO ŽIVLJENJE
S praznikom Jezusovega darovanja je povezano tudi REDOVNIŠTVO in BOGU POSVEČENO ŽIVLJENJE v Cerkvi. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja v redovni skupnosti lahko razumemo samo v veri. Redovniki se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu in zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim.
Za našo nadškofijo bo srečanje redovnikov v mariborski stolnici, kjer bodo ob 15h slovesne večernice, ki jih bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl SJ.
BLAŽEV BLAGOSLOV, 3. 2.
Sv. škof in mučenec Blaž (316) je rešil mladeniča, ki se je skoraj zadušil, ko je pojedel ribjo kost. V povezavi s tem čudežem Cerkev vsako leto podeljuje Blažev blagoslov. Blagoslovljeni sveči, povezani v obliki križa, duhovnik približa grlu vsakega vernika, ki želi prejeti blagoslov, ki varuje proti boleznim v grlu in vsakemu drugemu zlu.
Pri obeh mašah bomo podelili BLAŽEV BLAGOSLOV.
KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE.
Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere? Pridi in poglej!MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo mašne namene za meseca februar in marec.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Nagovor pri opoldanski molitvi,
26. januarja 2025
Prepoznamo Božjega Sina?
Jezus je prebral odlomek preroka Izaija, ki naznanja evangelizatorsko in osvobajajoče poslanstvo Mesija in je potem med splošno tišino, rekel: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (prim. Lk 4,21). Predstavljamo si presenečenje in osuplost Jezusovih rojakov, ki so ga poznali kot sina tesarja Jožefa in si ne bi nikoli zamisliti, da bi se On predstavil kot Mesija. Šlo je za osuplost. Pa vendar je tako. Jezus je razglasil, da je z njegovo navzočnostjo prišlo »leto Gospodove milosti«. Gre za veselo oznanilo za vse in še posebej za reveže, zapornike, slepe in zatirane. Tako pravi evangelij.
Tega dne je Jezus v Nazaretu svoje sogovornike postavil pred izbiro glede njegove identitete in poslanstva. Nihče v shodnici ni mogel, da si ne bi zastavil vprašanje: On je samo tesarjev sin, ki si lasti vlogo, katera mu ne pripada, ali pa je zares Mesija, poslan, da bi rešil ljudstvo greha? Evangelist nam pove, da Nazarečani niso uspeli v Jezusu prepoznati Gospodovega maziljenca. Mislili so, da ga zelo dobro poznajo, in to jih je zaprlo, kakor zagrinjalo, ki zatemni luč. Takšen dogodek, se po analogiji dogaja za nas tudi danes. Tudi nas nagovarja Jezusova navzočnost in njegove besede. Tudi mi smo poklicani prepoznati v Njem Božjega Sina, našega Zveličarja. Lahko pa se zgodi, da mislimo, da ga že poznamo, da o Njem že vemo vse, da smo z Njim rastli v šoli, župniji, pri verouku, v državi s katoliško kulturo. In tako je za nas bližnja oseba, preveč bližnja.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor