OZNANILA na nedeljo Gospodovega razglašenja, 6.1.2019

Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo. (Mt 2,7-11)

Praznik svetih treh kraljev je praznik iskalcev Boga. V potovanju modrih z Vzhoda lahko gledamo podobo potovanja k veri in v veri. Trije modri se niso dali omajati ob drugačnosti drugih, ampak so ostali zvesti na poti za spoznanim idealom. Niso jih zmedli tisti, ki v bistvu ostanejo zvesti le svojim ciljem in svojim načrtom, za dosego katerih so pripravljeni pomendrati vse okrog sebe, ampak so se začeli približevati iskanemu Bogu, ko so postali pripravljeni podvreči svoje lastne načrte spoznanemu znamenju, ki jih je privedlo do srečanja z Odrešenikom.
Da, človekovo iskanje je utemeljeno in smiselno, ker je Bog že prej človeka poiskal in našel. Ne bi ga mogli iskati, če nas on že prej ne bi našel. Že sama naša želja, podati se na pot iskanja, je Njegova.
Največ, kar na pot iskanja lahko s seboj ponesemo, je naša živa želja, da nam srce ne ohromi, da se pustimo najti.
Največ, kar betlehemskemu Detetu lahko izročimo – dragocenejše od mire, kadila in zlata – bo torej naše iskreno srce.

NAPOVEDNIK

GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – TRIJE KRALJI
Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja. Poznamo ga predvsem po izročilu, da so na ta dan prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in mu prinesli vsak eno darilo.
Ponekod praznik imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer. S tremi kralji se konča “božična doba”.
Na ta dan in njegov predvečer kristjani ob mraku poškropijo in s kadilom pokadijo svoje domove. S kredo nad vrata napišejo letnico in prve črke imen kraljev, npr. 20+G+M+B+19 (kratice pomenijo Gašper, Miha, Boltežar).
Samo poimenovanje dneva pravzaprav ni točno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje – nekoč: epifanijo. Ta je predstavljala tri dogodke, ki so vsak pa svoje “razglasili” Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in svatba v Kani.

STATISTIKA ZA LETO 2018
Krsti: 19; poroke: 7; pogrebi: 49; maziljenje: 172; obhajila: 39000.

VEROUK
Z veroukom bomo začeli v ponedeljek, 7. januarja.

V nedeljo, 13. januarja, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 13. 1. 2019:

  • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
  • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
  • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Resnična ljubezen pravi: Natanko te poznam in vem, v čem si negotov, in prav v tem te hočem podpirati. Vidim tvoje napake in tudi vem, zakaj jih delaš, zato hočem biti tudi pri tvojih napakah s teboj, ker vem, da me tam najbolj potrebuješ.
(Lojze Kozar)

PAVLIN OGLEJSKI – 11. januar
Svetnikovi zgodovini lahko sledimo po letu 775. Takrat se je seznanil s cesarjem Karlom Velikim. Ta ga je poklical na svoj dvor, kjer se je spoprijateljil s cesarjevim učiteljem Alkuinom. Po cesarjevem prizadevanju, a čisto proti svoji volji, je bil povzdignjen k časti oglejskega patriarha. Udeleževal se je cerkvenih zborov svoje dobe in se z besedo in s spisi bojeval proti krivovercem in razkolnikom svojega časa. V enem izmed njih se je posebej zavzel za neoskrunjeno čast Marijinega božjega materinstva. V knjigi “Spodbuda” spodbuja k ljubezni do Boga: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če dober, pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je. Imejmo torej v srcu ljubezen do Boga in do bližnjega; zakaj kdor ljubi bližnjega, je spolnil postavo. O, moj brat, če hočemo ohraniti pravo in popolno ljubezen, si prizadevajmo, da bi ljubili vse ljudi prav kakor sebe.« Ko so Franki strli obrsko državo, so bili vsi naši predniki združeni v frankovski državi. Njihovi notranji svobodi je bilo v prid, da so se prostovoljno odločili tudi za prevzem krščanstva. Patriarh Pavlin se je takrat dogovoril s salzburškim nadškofom Arnom, da bo meja med oglejskim in salzburškim misijonskim področjem reka Drava, kar je pozneje potrdil cesar Karel Veliki. Oznanjevanje vere se je izvršilo brez nasilja, po blagi misijonski metodi, ki sta jo zagovarjala Pavlin in Alkuin. Naši predniki so takrat brez odpora sprejeli krščansko vero in sv. Pavlin si je zaslužil naslov apostola Slovencev. Umrl je 11. januarja, najbrž leta 802.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.