OZNANILA na 26. nedeljo med letom – FRANČIŠKOVA, 1. 10. 2023

GREŠNIKI POJDEJO V BOŽJE KRALJESTVO

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva:
»Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina.
Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹
Ta je odgovóril: ›Nočem.‹
Toda pozneje se je premislil in šel.
Stopil je k drugemu in rekel isto.
Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel.
Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?«
Rekli so: »Prvi.«
Jezus jim je dejal:
»Resnično, povem vam:
Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.
Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli,
cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli.
Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali,
da bi mu verjeli.«
(Mt 21,28-32)

Jezusove prilike vedno znova pokažejo svojo veličino, ker na preprost način izluščijo bistveno sporočilo.
Izpolnjevanje očetove volje se ne zgodi z besedami ampak z dejanji.
Bodimo torej izvrševalci očetove volje, prisluhnimo njegovi Besedi in jo sprejmimo v svoj življenjski vsakdan.
Gospod, nakloni nam moči in poguma, da bomo lahko vsak dan udejanjali tvojo voljo!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

V torek, 3. 10., ob 20.30 uri bo srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

V petek, 6. 10., ob 20. uri bo srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

FRANČIŠKOVA NEDELJA, 1. 10.
Danes obhajamo Frančiškovo nedeljo.
Na PREDVEČER (3. 10.) praznika sv. Frančiška Asiškega, bomo po večerni sv. maši ob 19. uri obhajali spomin njegove smrti – TRANSITUS (lat. prehod). V procesiji se bomo podali k stranskemu oltarju sv. Frančiška, kjer bomo prisluhnili kratkemu opisu smrti in odlomkom iz njegovih spisov ter zapeli nekaj starodavnih spevov.
Na PRAZNIK (4. 10.) bomo pri dopoldanski in večerni sv. maši prejeli BLAGOSLOV z relikvijami sv. Frančiška.
Sv. Frančišek, ki je s svojim načinom življenja pokazal, kako živeti evangelij in je sam postal Kristusova podoba, je tudi po osmih stoletjih izziv in spodbuda, da bi mu sledili.

MESEC ROŽNEGA VENCA
Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Molitev rožnega venca je skupna (občestvena), lahko pa jo molimo tudi sami. Vedno pa povezuje vse molivce v čudovit šopek Mariji.
Rožni venec je ponavljajoča premišljevalna molitev, v kateri se spominjamo Jezusovega odrešenjskega poslanstva: rojstva, delovanja, trpljenja in smrti ter vstajenja.
V naši baziliki Matere Usmiljenja vsak dan pred večerno mašo molimo rožni venec. V mesecu oktobru bomo pred vsemi dopoldanskimi mašami molili ENO DESETKO ROŽNEGA VENCA.
V kolikor imate kakšen molitveni namen, nam sporočite (v zakristiji), da bomo dopoldansko desetko ali večerni rožni venec molili po vašem namenu.

KATEHEZA ZA ODRASLE
Ta teden pričenjamo z rednimi srečanji VEROUKA ZA ODRASLE. Dobimo se vsako sredo ob 17. uri, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 21. 10.
V soboto, 21. 10., bomo romali na Tržaško: Oglej, Vejna, Devin, Miramar. Prispevek za prevoz je 20€.
Prijave v pisarni!

SVEČE MATERE USMILJENJA
Na voljo so spominske sveče Matere Usmiljenja, s katerimi lahko obogatite svoje domove ali pa jih podarite tistim, ki ne morejo več v našo baziliko.
Hvala za vse vaše darove, ki so potrebni za vzdrževanje cerkve in samostana. Bog povrni!

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE.
Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo za oktober in november.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
27. september 2023
Apostolsko potovanje v Marseille

Srečanje v Marseillu je potekalo po podobnih srečanjih, ki so bila leta 2020 v Bariju in lani v Firencah. To je korak naprej na poti, ki se je začela s »Sredozemskimi kolokviji«, ki jih je konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Firencah organiziral župan Giorgio La Pira. Gre za korak naprej, da bi se danes odzvali na poziv svetega Pavla VI. v njegovi okrožnici Populorum Progressio, naj spodbujamo »bolj človeški svet za vse, svet, v katerem lahko vsi nekaj dajo in nekaj prejmejo, ne da bi napredek nekaterih oviral razvoj drugih« (št. 44).
Kaj je prinesel dogodek v Marseillu? Dal je pogled na Sredozemlje, ki bi ga opredelil kot preprosto človeški, ne ideološki, ne strateški, ne politično korekten ali instrumentalen, ampak človeški, to je takšen, ki lahko vse poveže s primarno vrednostjo človeške osebe in njenega nedotakljivega dostojanstva. Hkrati pa je ponudil tudi pogled upanja. Danes je to presenetljivo: ko poslušaš priče, ki so preživele nečloveške razmere in o njih spregovorile, in ravno od njih prejmeš »izpoved upanja«. To je tudi pogled bratstva.
Bratje in sestre, to upanje, to bratstvo ne more in ne sme »izhlapeti«, ampak se mora organizirati, konkretizirati v dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne ukrepe, da bi se ljudje lahko v polnem dostojanstvu odločili, ali bodo migrirali ali ne. Sredozemlje mora biti sporočilo upanja.
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.