Grofica Ivana Felicita Stubenberg je kip Matere božje, ki ga je dobila v Slovenskih Konjicah, najprej postavila na oltar v svoji grajski kapeli v Freibichlu poleg Lipnice. Ljudje so množično prihajali in tudi po celi dan ostajali pred čudodelnim kipom v zaupni molitvi. Zaradi številnih uslišanj so čudodelni kip poimenovali »Mati Usmiljenja«.
Zaradi velikega števila ljudi, ki so želeli videti čudodelni kip je bila grajska kapela kmalu premajhna. Zaradi velikega števila obiskovalcev se je grofica Ivana Felicita odločila prenesti čudodelni kip Matere Usmiljenja v minoritsko cerkev na Lentu v Mariboru. 25. januarja 1747 so kip Matere Usmiljenja postavili na oltar minoritske cerkve v Mariboru, ki je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Ob preselitvi minoritov v ukinjeni kapucinski samostan v Mariboru so leta 1786 s seboj prinesli tudi kip Matere Usmiljenja, ki je dobil svoje mesto na glavnem oltarju.
Kip Matere Usmiljenja so 2. julija 1893 prenesli iz nekdanje kapucinske cerkve v novozgrajeni frančiškanski samostan, kjer je bila v pritličju vzhodnega krila začasna kapela, od leta 1900 pa je v glavnem oltarju novoposvečene cerkve.
Več o zgodovini milostne podobe Matere Usmiljenja >>>
Molitveno bogoslužje na praznik Matere Usmiljenja >>>
Po dekretu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov lahko verniki na praznik MATERE USMILJENJA v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK pod običajnimi pogoji: vernik opravi sveto spoved, prejme sveto obhajilo, zmoli po namenu svetega očeta: vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu.
Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Dodaj odgovor