Kategorija: Oznanila MB

Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril.
(Mr 7,32-35)

Če ob današnji evangelijski zgodbi premišljujete o vsakdanjem življenju, naj to ne bo omejeno le na trenutke tišine. Namesto tega vzemite zgodbo s seboj tudi v svoj vsakdan, na svoje delo, v svoje poslušanje in govorjenje skozi ves dan, ne glede na to, kje se boste gibali.
Bodite pozorni na svoje poslušanje in govorjenje, ali zares poslušate s srcem in iz srca govorite. In navajajte se na poslušanje, ki med mnogimi besedami, ki jih zaznavate, zasliši Boga. In naučite se govoriti tako, da bodo vaše besede prihajale iz ljubečega srca. Potem boste začutili, kako se vaše besede dotikajo ljudi okrog vas in jih zbujajo v življenje, kako nenadoma nastaja odnos in se nad vami odpira nebo.
Če boste pozorno poslušali in zavestno govorili, boste spoznali, da gre na koncu zmeraj za to, da bi v vsem poslušali Božji glas in dovolili, da v sleherni besedi odzvanja Božja beseda. In Božja beseda je zmeraj beseda ljubezni in beseda, ki ustvarja življenje. In s premišljevanjem te zgodbe o ozdravljenju se uvajajte v neprestano molitev, da bi bila vaša ušesa vedno odprta za pogovor, v katerem se Bog pogovarja z vami, in da bi vaša usta neprenehoma hvalila Boga za vse, kar v vsakem trenutku počne za vas in kar vam podarja. Potem se lahko uglasite s hvalo množice: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Anselm Grün, Duhovne vaje za vsak dan

NAPOVEDNIK

V petek, 14. septembra, obhajamo PRAZNIK POVIŠANJA SVETEGA KRIŽA in hkrati god Slovenske frančiškanske province svetega Križa. Ob tem prazniku se obračamo na vas s prošnjo, da bi se vseh bratov spomnili v molitvi in nas priporočili Božjemu varstvu! Naj nam bo znamenje križa v spodbudo in naj nas tako kot svetega Frančiška nagovarja k dejanjem ljubezni.

37. STIČNA MLADIH
V soboto, 15. septembra, bo od 9. do 18. ure ob cistercijanskem samostanu v Stični vseslovensko srečanje mladih.
Iz Maribora bo organiziran avtobusni prevoz. Prispevek za prevoz je 10 €, za srečanje v Stični pa 5 €. Prijave zbira p. Janez do ponedeljka, 10. 9. 2018 (janez.papa@rkc.si).

Približuje se NOVO VEROUČNO LETO. V naši župniji bomo z rednimi veroučnimi srečanji začeli v ponedeljek, 17. septembra. Urnik verouka je na oglasni deski in spletni strani župnije.
Vse starše otrok, ki bodo pri nas obiskovali verouk, prosimo, da svojega otroka vpišete k župnijski katehezi pred začetkom verouka ali najkasneje pri prvi uri verouka. Za vsakega otroka (od prvega do devetega razreda) izpolnite vpisnico k župnijski katehezi. Za vpis otroka v prvi razred potrebujete tudi otrokove krstne podatke. Če je bil otrok krščen v naši župniji, imamo podatke o krstu otroka v naši krstni knjigi. Če je bil otrok krščen v drugi župniji, prinesite s seboj krstni list, ki ga dobite v župniji, v kateri je bil otrok krščen, ali družinsko knjižico, ki ste jo dobili pri cerkveni poroki in je bil ob krstu vanjo vpisan krst vašega otroka.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 16. 9. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Gospod, ne daj mi preveč razuma, toda dovolj, da bom razumel življenje in ljudi. Ne daj mi preveč moči, toda dovolj za delo. Ne daj mi preveč uspeha, toda dovolj, da bom znal živeti in pomagati. Ne daj mi tudi preveč pokornega prilagajanja, toda dovolj samozavesti, da bom lahko opravljal svoje dolžnosti. Gospod, kakšno mešanico sreče in trpljenja mi želiš dati, to prepustim tebi. Samo pomagaj mi, da bom danes srečen.«
Phil Bosmnans, Živi vsak dan

SVETNIK TEDNA

MATI TEREZIJA
Mati Terezija je bila vse svoje življenje velika svetnica. Svoje življenje je podarjala najbolj ubogim med ubogimi in ni se bala nežno negovati nalezljivih gobavcev, zapisanih smrti. Kadar je imela trenutek časa, recimo na vlaku ali v letalu, je vzela list papirja in zapisala pomembne stvari o Bogu, iz katerih se lahko veliko naučimo. Nekoč je tako zabeležila naslednje:
»Pogosto lahko vidiš žice ob cesti. Dokler v njih ni toka, ni luči. Žica si ti in jaz. Tok je Bog. Če dopustimo, da tok teče skozi nas, prinašamo svetu luč: JEZUSA. Če ne sprejmemo toka, razširjamo temo.«
Kako krepke besede. To je vse, kar moraš vedeti. Preberi jih trikrat ali petkrat ali desetkrat. Ali si pod napetostjo? Vsak dan znova se moramo truditi za to. Naj ti to uspeva vse tvoje življenje. Priporoči se Svetemu Duhu in lažje ti bo.
Pridi, Sveti Duh! Pridi tudi v moje srce! Napolni me s svojim veseljem, svojim mirom, svojo Božjo močjo. Pridi in prebivaj v meni! Naseli se vame. Preženi iz kamrice mojega srca vse slabe misli, ves nemir, vso žalost in tesnobo. Sveti Duh, bodi moj najboljši prijatelj in svetovalec. Vodi me, da nikdar ne zaidem s poti Boga. Navdihuj mi misli miru. Tolaži me, ko sem žalosten. Okrepi me v skušnjavi. Ogrej me, kjer je moja ljubezen v nevarnosti, da se ohladi. Daj, da bom svetil in bom znamenje Božje ljubezni za druge ljudi. Amen.

Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
(Mr 7,8.14-15.21-22)

ROJSTVO DEVICE MARIJE – MALI ŠMAREN

Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu. V Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
Od 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica), na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.
Po: radio.ognjisce.si

NAPOVEDNIK

V soboto, 8. septembra, je PRAZNIK ROJSTVA DEVICE MARIJE. V naši baziliki bodo svete maše po nedeljskem redu.

NADŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Na praznik Marijinega rojstva, v soboto, 8. septembra 2018, bo na Ptujski Gori nadškofijski molitveni dan za nove duhovne poklice ter svetost in stanovitnost poklicanih.
Začetek molitvenega dneva bo ob 8.30 sočasno na treh krajih:
• v baziliki Marije zavetnice s plaščem bo molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim;
• v Frančiškovi dvorani bo program za otroke in mlade, zlasti za ministrante;
• po romarski poti bo križev pot;
• ob 9.30 bodo v cerkvi pete litanije Matere Božje z odpevi;
• višek molitvenega dneva bo sveta maša ob 10.00. Somaševanje bo vodil nadškof in metropolit Alojzij Cvikl DJ.
Na Ptujsko Goro bo organiziran avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo v soboto, 8. 9. 2018, ob 7.00 z avtobusne postaje pri Ljudskem vrtu. Cena prevoza je 5 €.

37. STIČNA MLADIH
Vseslovensko srečanje mladih katoličanov, ki bo letos potekalo pod geslom: »Ne boj se!« (Lk 1,30), bo v soboto, 15. septembra, od 9. do 18. ure ob cistercijanskem samostanu v Stični.
Iz Maribora bo organiziran avtobusni prevoz. Prispevek za prevoz je 10 €, za srečanje v Stični pa 5 €. Prijave zbira p. Janez do ponedeljka, 10. 9. 2018 (janez.papa@rkc.si).

Približuje se NOVO VEROUČNO LETO. V naši župniji bomo z rednimi veroučnimi srečanji začeli v ponedeljek, 17. septembra. URNIK VEROUKA je na oglasni deski in spletni strani župnije.
Vse starše otrok, ki bodo pri nas obiskovali verouk, prosimo, da svojega otroka vpišete k župnijski katehezi pred začetkom verouka ali najkasneje pri prvi uri verouka. Za vsakega otroka (od prvega do devetega razreda) izpolnite vpisnico k župnijski katehezi. Za vpis otroka v prvi razred potrebujete tudi otrokove krstne podatke. Če je bil otrok krščen v naši župniji, imamo potrebne podatke o krstu otroka v naši krstni knjigi. Če je bil otrok krščen v drugi župniji, prinesite s seboj krstni list, ki ga dobite v župniji, v kateri je bil otrok krščen, ali družinsko knjižico, ki ste jo dobili pri cerkveni poroki in je bil ob krstu vanjo vpisan krst vašega otroka.

Na PRVI ČETRTEK, 6. septembra, bo ob 18. uri molitvena ura za nove duhovne poklice.

V petek, 7. septembra, bo ob 20. uri SEJA ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 9. 9. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Štefka Humar
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

SVETNIK TEDNA
3. september
GREGOR I. VELIKI
Za Leonom I. je Gregor I. drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Razumno je povzel pridobitve dotedanjih krščanskih stoletij in jih kot skrbno urejeno dediščino izročil prihodnjim. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje (gregorijanski koral) in vse to je imelo stoletno veljavo. Bil je res ‘Božji konzul’, kakor je zapisano na njegovem grobu: namreč od Boga poslani pomočnik vsemu človeštvu in svetovalec ljudem kot glasnik Božje volje.
Rodil se je v Rimu okoli leta 540 v patricijski (plemiški) družini. S šolanjem v visokih krogih si je pridobil temeljito izobrazbo. S podedovanim premoženjem je zgradil šest benediktinskih samostanov na Siciliji in enega v Rimu, v svoji rojstni hiši, kjer se je naselil tudi sam. Po smrti papeža Pelagija leta 590 je bil soglasno izvoljen za njegovega naslednika. Umrl je leta 604.

Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njihove sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.« (Lk 1,62-66)

KAJ BO IZ TEGA OTROKA?
Evangelist Luka poroča, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni ‘Bog je milostljiv’. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija.
Pred očmi lahko imamo prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta, sorodnica Jezusove matere Marije (‘teta’), je vztrajno prosila Boga, da bi jima naklonil potomstvo, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov. Ko je Elizabeta po uslišani prošnji le rodila sina, so mu hoteli sorodniki dati ime po očetu, toda Zaharija je vzel deščico in nanjo zapisal: »Janez je njegovo ime.« Tedaj je spet mogel govoriti: začasna onemelost je bila kazen, ker ni veroval angelovemu oznanilu. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se, kaj bo s tem otrokom, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Janez je bil rojen za to, da pripravi pot Odrešeniku. To nalogo je izpolnil, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu.
»Kaj bo iz tega otroka?« se lahko vprašamo ob rojstvu vsakega otroka. Vsak človek je po Božjih načrtih enkraten in neponovljiv, vsakemu je določena posebna naloga, ki jo mora izpolniti prav on in nihče drug. Na to pa ga morajo pripraviti predvsem njegovi starši pa tudi drugi vzgojitelji.

Povzeto po: revija.ognjisce.si

NAPOVEDNIK

NARODNI TABOR FSR
Na dan državnosti, 25. junija, bo ob 10. uri v mariborski stolnici mašniško in diakonsko posvečenje.
Po posvečenju bo v našem samostanu Narodni tabor Frančiškovega svetnega reda. Pričakujemo okoli 200 gostov. Ta dan vas ob 8.30 prosimo za pomoč pri pripravi prostorov in miz ter pri postrežbi. Gospodinje prosimo za pecivo.

V petek, 29. junija, je slovesni PRAZNIK APOSTOLOV PETRA IN PAVLA.
Svete maše bodo po nedeljskem redu. Na ta dan lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

PRAZNOVANJA MED POČITNICAMI
– Od 5. 7. do 8. 7.: Romanje družin v Assisi.
– V nedeljo, 22. julija, je Krištofova nedelja; blagoslov avtomobilov in zbiranje darov za misijone MIVA.
– V nedeljo, 22. julija, bo ob 10. uri sveta maša v kapelici v Ribniškem selu.
– V četrtek, 2. avgusta, je praznik Marije Angelske v Porciunkuli. Na ta dan lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.
– V soboto, 11. avgusta, je praznik posvetitve naše bazilike. Na ta dan lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek. Ob 9.00 bo maševal letošnji zlatomašnik p. Lavrencij Anžel.
– V sredo, 15. avgusta, je praznik Marijinega vnebovzetja.

POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
V juliju in avgustu bodo vsako sredo ob 10. uri DRUŽABNA POČITNIŠKA SREČANJA ZA ODRASLE (ljudske in narodne pesmi, filmi z versko vsebino, delavnice, pohodi po Martinovi in Slomškovi poti …).
V primeru slabega vremena bodo namesto pohoda družabna počitniška srečanja.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 1. 7. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Velika in mogočna je Marijin oblast in moč njene priprošnje. To nam dokazujejo številni čudeži, ki so se od nekdaj godili na Marijino prošnjo – toliko Božjih poti in očitnih znamenj Božjega usmiljenja, toliko ozdravljenih bolnikov, spokorjenih grešnikov, žalostnih potolaženih, celo mrtvih, ki so oživeli. Sveti Bernard pravi: »Še nikoli ni bilo slišati, da bi kdo zapuščen bil, kdor je k tebi, Marija, pribežal in se tvoji prošnji priporočil.« Marija je pomočnica kristjanov, mati vsega usmiljenja. Kako nesrečni so torej tisti, ki Marije ne častijo in vanjo ne upajo; Marijine podobe ne upoštevajo in se Marijini prošnji ne priporočajo.

Povzeto po: Krščanska beseda Antona Martina Slomška

SVETNIK TEDNA

SV. PETER IN PAVEL

Praznik apostolov Petra in Pavla nam kliče v spomin dva moža, ki sta bila po Božjem načrtu izbrana, da postavita človeški temelj Kristusovi Cerkvi.
Jezus je Petra posebej vzgajal za močno vero. Pogoj za njegovo službo je namreč popolno zaupanje v Kristusovo Božjo moč, ki mu pomaga izvrševati Božje ukaze.
Pripravljenost, da čim bolj zvesto sledi Kristusu, je premagala Petrove človeške slabosti in omogočila, da je postal resnično »skala«, na kateri še danes gradi Cerkev.
Tudi Pavel ima v Cerkvi posebno mesto. Po čudežnem spreobrnjenju je iz zagrizenega preganjalca postal goreč oznanjevalec Kristusovega nauka med pogani.
Oba sta žrtvovala svoje življenje za Kristusa. Na mestu je vprašanje, kakšna je naša vera in kaj smo mi pripravljeni žrtvovati za Kristusa; kakšni oznanjevalci smo?

In govoril je: »Čému naj primerjamo Božje kraljestvo ali v kakšni priliki naj ga ponazorimo? Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; ko pa se vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.« (Mr 4,30-32)

VERA JE ZAUPANJE V ZMAGO DOBREGA

Zakon rasti je, da iz malega, iz neznatnih začetkov raste veliko. Jezus je to opisal v prilikah o semenu, tako o tistem, ki pade iz sejalčevih rok v zemljo, potem pa počasi poraja bilko in polni klas, kakor tudi o drobcenem gorčičnem zrnu, ki pa vendarle zraste v krepak in košat grm.
Zrno v zemlji je majhno in komaj opazno. Podobno velja za dobro, ki ga storijo ljudje: večinoma je skrito. Hudobija in neumnost pa delata velik hrup in trušč, se razkazujeta, šopirita in uživata vso pozornost sredstev obveščanja. »Prazni sodi najbolj bobnijo,« pravi naš pregovor. Časopisi in televizijski kanali so polni tega praznega bobnenja. Dobro pa je neopazno in o njem časopisi redko pišejo. Pa je vendarle močnejše od zla, kakor je eno samo zrno, eno samo seme, močnejše od smrti.
Vera v Boga je tudi v tem, da zaupaš v moč in zmago dobrega. Na koncu se zares splača samo eno: biti dober in pošten. Vredno je delati dobro, ne glede na to, ali je priznano, opaženo in poplačano ali pa morda žanje posmeh. Vera je ravno zaupanje v rast in zmago dobrega. Takšno vero imajo starši, ki vzgajajo otroke za dobro, za to, da so sposobni plavati tudi proti toku puhlega javnega mnenja, in so prepričani, da bo to nekoč obrodilo sad. Tako tudi verujejo vsi oznanjevalci evangelija.
Jezus je Božje kraljestvo, to je Božje delovanje v svetu, primerjal rasti zrna in semena. Zakon tega delovanja je ravno majhnost in neznatnost. Resnična sila je samo sila ljubezni in dobrote. Resnična moč je v ljudeh, ki ljubijo. Ta moč seveda ni merljiva z našimi običajnimi merili.
Po: B. Dolencu

NAPOVEDNIK

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
V soboto, 23. junija, bomo poromali k Mariji na Svete Višarje. Od tam bomo nadaljevali pot na Avstrijsko Koroško, kjer bomo obiskali Gospo Sveto in cerkev Matere Božje na Vrbskem jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.00 izpred bazilike.

MOLITEV ZA NOVE DUHOVNE POKLICE
Vodstvo Centra za duhovne poklice vabi v mariborsko stolnico k 24-urni molitvi za nove duhovne poklice.
Molitev se bo začela v petek, 22. junija, s sveto mašo ob 18.30. Vso noč in ves naslednji dan se bodo vrstile svete maše in molitev pred Najsvetejšim. Molili bomo tudi za letošnje slovenske novomašnike ter za vse, ki bodo prejeli diakonsko posvečenje. Molitev bodo vodili molivci iz različnih župnij, redov, skupin in gibanj. Sklep molitve bo v soboto, 23. junija, ko bo ob 18.30 sveto mašo daroval nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ.

MAŠNIŠKO IN DIAKONSKO POSVEČENJE
Na dan državnosti, 25. junija, bo ob 10. uri v mariborski stolnici mašniško in diakonsko posvečenje. Ob slovesni posvetitvi novomašnika iz minoritskega reda, br. Vladimirja Rufina Predikaka OFMConv, bosta red diakonata prejela dva škofijska bogoslovca: Primož Lorbek iz župnije Zavrč in Sebastijan Tišler iz župnije Maribor – Tezno.
Po posvečenju bo v našem samostanu Narodni tabor Frančiškovega svetnega reda. Pričakujemo okoli 200 gostov. Gospodinje prosimo za pecivo.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 6. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Darko Lorec
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA

V Božji besedi 11. nedelje med letom nam Jezus razlaga, kako je z Božjim kraljestvom. Gotovo je imel v mislih rast vsega Božjega: dobrega, lepega in plemenitega v človeku tudi v sedanjem času. Naj torej pride k nam kraljestvo Božje ljubezni, ki naj nas nagiba, da bi vedno hrepeneli po Bogu, k resnični osebni dobrohotnosti do bližnjega, in da bi zavladalo tu, na zemlji, v srcih ljudi, v družinah in med narodi.
Nedvomno je naloga vsakega kristjana, da se trudi z vsemi svojimi močmi graditi Božje kraljestvo ter se ga veseliti in zanj moliti; trdno zaupajmo v moč Božje milosti, v moč Božje besede. Tako bo lahko tudi iz drobnih gorčičnih zrn zraslo mogočno klasje.
Po: Bogoslužno leto B

ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI

Lepo se je poročiti, toda biti poročen je nekaj drugega.
Mnogo zakoni se razhajajo.
Vedno znova se sprašujem: Zakaj je tako težko, ko morajo ljudje dan za dnem živeti v skupnosti?
Saj so si to vendar tako strastno želeli in so se za to skupaj odločili.
Zakaj ljudje ne vztrajajo v svoji ljubezni?
Zelo pomembno je, da medsebojno spoštovanje in ljubezen neprestano rasteta.
Pri tem lahko pomagajo že malenkosti: topla beseda priznanja, kompliment, skrbno izbrano darilo …
Tudi za to je potrebna pozornost, da spoznamo okus partnerja.
Vedno znova poskušajte s sproščenim pogovorom.
Zaupen pogovor, skupno prenašanje bolečine in deljeno veselje obnavljajo in utrjujejo vajino zvezo.
Ljuba žena, bodi prisrčna in polna razumevanja.
Ljubi mož, ne bodi ravnodušen in hladen.
Vzemita si čas zase.
Samo prava ljubezen vzdrži vse.

Phil Bosmans, Živi vsak dan

Resnično, povem vam: »Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.«
(Mr 3,28-29)

GREH

Padel sem, Gospod, že spet sem padel. Ne morem več, nikoli ne bom prišel do konca, sram me je samega sebe, ne upam si te pogledati. In vendar sem se boril, Gospod, kajti zavedal sem se, da si blizu mene, da se skrbno sklanjaš nad menoj.
Toda kot vihar je privršala skušnjava in obrnil sem glavo in izstopil sem iz vrste, ti pa si ostal, tih in žalosten, kakor zaničevan zaročenec, ki vidi, kako se njegova ljubljena oddaljuje v objemu nasprotnika.
Ko je veter utihnil, ko je nenadoma prenehal, kot je prišel, ko je ugasnil blisk, ki je bil tako veselo razsvetlil temo, sem se v hipu spet znašel sam, osramočen, ostuden, s svojim grehom v rokah.
Ta greh sem izbral, kot kupec izbere svoje blago, ta greh sem plačal in ne morem ga dati nazaj, ker je prodajalec izginil; ta greh brez vonja, brez okusa, ki uničuje srce, nekoristen predmet, ki bi ga rad vrgel proč; ta greh, ki sem ga hotel, pa ga zdaj nočem več, ta greh, ki sem si ga predstavljal, ki sem ga iskal, ga zakoličil, ga ljubkoval dolgo časa, ta greh, ki sem ga končno dosegel in se hladno ločil od tebe, Gospod.
Vrgel sem se pred njim na trebuh in po njem stegoval svoje roke, svoje pesti, svoje prste, svoj pogled in svoje srce … Moj je na koži, stopil je vame, pretaka se po mojih žilah, zasedel je moje srce, splazil se je povsod. … Pomagaj mi, Gospod, da se ga znebim …, da ponovno vstanem.
Po: M. Quist, Molitve

NAPOVEDNIK

V sredo, 13. junija, goduje sveti ANTON PADOVANSKI.
Pri svetih mašah bomo delili BLAGOSLOVLJENE ANTONOVE KRUHKE. Po maši lahko fant in dekle prejmeta BLAGOSLOV ZALJUBLJENIH.
Sveti Anton Padovanski se je rodil leta 1195 v Lizboni na Portugalskem. Umrl je leta 1231 od izčrpanosti v Padovi. Nekaj časa je bil profesor v samostanu v Bologni, deloval je v južni in srednji Franciji ter nazadnje v Italiji. Slovel je kot odličen pridigar, osebno pa je bil izjemno preprost in skromen. Živel je res svetniško. Manj kot leto dni po smrti so ga razglasili za svetnika.
Je eden najbolj priljubljenih svetnikov, priprošnjik za tisočere zadeve. Priporočajo se mu za izgubljene stvari, za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, boleznim živine, brodolomu, vojnim stiskam in kugi. Je zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov, rudarjev; priprošnjikov v vseh potrebah; frančiškanov, Padove in Lizbone.

OBISK BOLNIKOV
Če želite, da duhovnik obišče bolnika na domu, prinese sveto obhajilo, opravi sveto spoved in podeli bolniško maziljenje, nam sporočite. Vsak petek obiskujemo bolnike na domu.
V župniji imamo tudi izredne delivce svetega obhajila, ki lahko ob nedeljah ali po dogovoru starejšim in bolnikom prinesejo sveto obhajilo na dom.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
V soboto, 23. junija, bomo poromali k Mariji na Svete Višarje. Od tam bomo nadaljevali pot na Avstrijsko Koroško, ki je zibelka prve slovenske države, Karantanije. Tu je tudi zibelka krščanstva in Marijinega češčenja med Slovenci.
Obiskali bomo Gospo Sveto in cerkev Matere Božje na Vrbskem jezeru. Cena za vožnjo in vzpenjačo na Svete Višarje je 37 €. Kosilo je v lastni režiji. Prijave sprejemamo do nedelje, 17. junija 2018. Odhod avtobusa bo ob 6.00 izpred bazilike.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 17. 6. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Če trpiš in je tvoje trpljenje tolikšno, da ne moreš nič delati, se spomni svete maše. Pri maši Jezus še danes, kakor takrat, ne dela in ne pridiga, temveč se daruje iz ljubezni.
Če trpiš, potopi svojo bolečino v njegovo, opravi svojo mašo in ne vznemirjaj se, če te svet ne razume – tudi njega takrat ni nihče razumel – zate naj bo dovolj, da te razume Jezus.
T. Kompare – Bogoslužno leto B

Youcat – katekizem za mlade

In ozre se po tistih, ki so sedeli okoli njega in pravi: »Glejte, moja mati in moji bratje!« (Mr 3,34).
Je torej imela Marija poleg Jezusa še druge otroke?
Ne. Jezus je bil edini Marijin telesni sin. (KKC 500, 510)

Že v zgodnji Cerkvi najdemo navzočo resnico Marijinega trajnega devištva, kar izključuje Jezusove telesne brate in sestre. V aramejščini, Jezusovem maternem jeziku, je samo ena beseda za brate in sestre, bratrance in sestrične. Kjer evangeliji govorijo o Jezusovih »bratih in sestrah«, gre za Jezusove bližnje sorodnike. (Youcat)

»Kdor namreč spolni Božjo voljo, ta mi je brat in sestra in mati« (Mr 3,35).
Jezus nas spodbuja, da živimo, kakor nas je sam učil. Tako bomo lahko tudi mi resnično njegovi bratje in sestre in mati …
Vsi, ki se zbiramo ob njegovi oltarni mizi, smo prav tako bratje in sestre med seboj. Združuje nas ista Ljubezen. Smo družina, ki s svojo voljo in njegovim blagoslovom lahko stori marsikaj. Ste pripravljeni na izpolnitev Božje volje?

Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena.
(Mr 3,4-5)

DANES NIMAM ČASA
Ali se nam ne dogaja, da ob vsej zaposlenosti in ihtavi dejavnosti pozabljamo na bistveno? Naši dnevi so izpolnjeni z neštetimi obveznostmi, naš rokovnik je prepoln in včasih v njem že zmanjkuje prostora, kamor bi vpisali naloge, ki nas še čakajo. Dnevi, tedni, meseci nam minevajo v zasopli naglici. Potem se pa kakšen večer nenadoma zdrznemo in zavemo, da smo ob vsem tem pozabili in zanemarili bistveno. Ugotovimo, da smo si vzeli premalo časa zase, za družino, tihoto, molitev, predvsem pa za sočloveka, za obisk, na katerega je kdo spet zaman čakal.
Takrat se navadno vključi naš samoobrambni mehanizem. Takoj imamo pri roki vsakovrstne izgovore: »Saj nimam časa. Toliko dela je.« Najpogostejše opravičilo! Kolikokrat nam prav pride! A če bi bili res iskreni, bi morali dodati še eno kratko besedico: nimam časa zate. Kajti vsak dan imamo vsi zemljani do sekunde enak odmerek časa: 24 ur. Izgovor »nimam časa« pomeni torej: Nekdo drug je zame pomembnejši, nekaj drugega sem postavil na prvo mesto. Toliko imam časa za nekoga, kolikor je tisti človek zame vreden.«
»Sin človekov je Gospod tudi sobote,« je rekel Jezus. To se pravi: Gospod in gospodar naših delovnih in prazničnih dni, gospodar našega časa. Nismo si sami izbrali, kdaj hočemo priti na svet, in tudi čas našega odhoda nam je neznan. Nekdo drug je gospodar našega časa.
V resnici ne potrebujemo več časa, ampak modrosti, da bi vse ure prav izrabili. Nekaj ur moramo prihraniti za stvari, ki niso ukaz in dolžnost: za tihoto in zbranost, za igro in razvedrilo, za ljudi ob poti našega življenja, ki potrebujejo človeka. Vsaka ura je kot košček njive, ki bi jo morali preorati in v brazde posejati ljubezen, take misli in besede, ki bodo obrodile dober sad.
Bogdan Dolenc, Sejalec

NAPOVEDNIK

V petek, 8. junija, je SLOVESNI PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA. Svete maše bodo po delavniškem redu.
Praznik Srca Jezusovega je praznik Božje ljubezni, ki nam je dokazana s prebodenim srcem, iz katerega so izšle vse dobre misli, hrepenenja, dejanja, besede, vse do poslednjih besed na križu. Ljubezen tega srca objema vse ljudi, vse stvarstvo in nas vabi, da se posvetimo in izročimo Jezusovemu srcu ter mu zadoščujemo, ne le za svoje grehe, temveč tudi za grehe drugih.

V petek, 8. junija, in v soboto, 9. junija, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V soboto, 9. junija, je PRAZNIK SRCA MARIJINEGA.

V nedeljo, 10. junija, bo pri sveti maši ob 10. uri SKLEP VEROUČNEGA LETA. Po maši bodo veroučenci dobili spričevala.

V nedeljo, 10. junija, bo ob 13.00 za Kalvarijo PIKNIK ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN KRATKA SEJA ŽPS.

V nedeljo, 10. junija, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
V soboto, 23. junija, bomo poromali k Mariji na Svete Višarje. Od tam bomo nadaljevali pot na Avstrijsko Koroško, ki je zibelka prve slovenske države, Karantanije. Tu je tudi zibelka krščanstva in Marijinega češčenja med Slovenci.
Obiskali bomo Gospo Sveto in cerkev Matere Božje na Vrbskem jezeru. Cena za vožnjo in vzpenjačo na Svete Višarje je 37 €. Kosilo je v lastni režiji. Prijave sprejemamo do nedelje, 17. junija 2018. Odhod avtobusa bo ob 6.00 izpred bazilike.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 10. 6. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA

Čemu bi ugibali, po kakšni poti bo poslej teklo naše življenje, da je le Tvoja pot! Kaj bi spraševali, kam pelje, če nas le pripelje k Tebi! Kaj bi skrbeli, kaj vse nam misliš naložiti, da nam le pomagaš vse nositi z dobro voljo, zvestim srcem in v pravem duhu. (John Henry Newman)

SVETNIK TEDNA

BONIFACIJ, 5. junij

Ime Bonifacij pomeni »dobrotnik« »človek, ki dela dobro«. Ta pomen je sveti Bonifacij, apostol Nemčije, tudi potrdil. Njegova domovina je bila Anglija. Rodil se je okoli leta 673 in nosil ime Vinfrid. Že v mladih letih je stopil v samostan in se poglobil v študij. Nekaj časa je bil učitelj gramatike v samostanski šoli. Ko se je bližal štiridesetemu letu, je v sebi začutil klic za misijonsko delo na evropski celini. Leta 718 je zato odšel v Rim, kjer je od papeža dobil vsa pooblastila za oznanjevanje evangelija. V znamenje svoje povezanosti z rimsko Cerkvijo si je tedaj privzel ime Bonifacij. Odšel je v pokrajino Hesen, kjer je spreobrnil mnogo ljudi in ustanovil samostan. O tem nepričakovanem uspehu je poročal papežu. Ta ga je posvetil v škofa in mu naročil, naj organizira cerkveno življenje na področju nemško govorečih rodov. Ko je začel delati red v sami krščanski skupnosti ter je grajal samovoljo plemičev in škofov, je naletel na oster odpor. Leta 753 ga je v okolici Utrechta napadla skupina poganov, ki so ga ubili z mečem. Njegovo truplo so verniki kasneje zmagoslavno prepeljali v Fuldo, kjer je danes sedež nemške škofovske konference.

Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse,
kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
(Mt 28,18-20)

Danes je praznik naše vere! O skrivnosti svete Trojice si ljudje postavljamo veliko vprašanj. Podobni smo vnuku, ki je babico nenehno spraševal o veri: Zakaj Boga ne vidim? … Kje so nebesa? … Nekaj časa je babica potrpežljivo odgovarjala na vprašanja, nato pa je rekla: »Preprosta ženska sem, sprejela sem skrivnosti vere takšne, kot so. Na njih je osnovana vera. Če ne bi bilo skrivnosti, vera ne bi bila potrebna!«
In kako vsak izmed nas sprejema skrivnosti o Bogu? Sprejemamo sveto Trojico kot skrivnost, ki nas vsak dan spremlja na naših poteh?

Hvala, Bog Oče,
da si se nam razkril
preko svojega Sina.
Hvala za Sina,
da nam je postal enak
in da je prišel odkupit naše grehe,
hvala za Svetega Duha,
ki ostaja vedno z nami.
Prosimo te,
da bi znali živeti v tem trojstvu
in da bi v vse svoje odnose
vključevali tudi tebe, o Gospod.
Amen.

Po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih svetih mašah – leto B

NAPOVEDNIK

V četrtek, 31. maja, je slovesni in zapovedani praznik SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN SVETE REŠNJE KRVI.
Svete maše bodo po nedeljskem redu.

V nedeljo, 3. junija, bo ob 11.00 za Kalvarijo PIKNIK ZAKONSKIH SKUPIN iz naše župnije.

V nedeljo, 3. junija, vas vabimo k TELOVSKI PROCESIJI. Ob 18. uri bo slovesna sveta maša v stolnici, ki jo bo vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bo procesija z Najsvetejšim v baziliko Matere Usmiljenja. S procesijo želimo Bogu izkazati veselje in hvaležnost za njegovo prisotnost med nami.
Zaradi Telovske procesije prihodnjo nedeljo, 3. junija, v naši baziliki ne bo svete maše ob 19.00.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
V soboto, 23. junija, bomo poromali k Mariji na Svete Višarje. Od tam bomo nadaljevali pot na Avstrijsko Koroško, ki je zibelka prve slovenske države, Karantanije. Tu je tudi zibelka krščanstva in Marijinega češčenja med Slovenci.
Obiskali bomo Gospo Sveto in cerkev Matere Božje na Vrbskem jezeru.
Cena za vožnjo in vzpenjačo na Svete Višarje je 37 €. Kosilo je v lastni režiji.
Prijave sprejemamo do nedelje, 17. junija 2018.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 3. 6. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: pri nas ni sv. maše! -> Telovska procesija iz stolnice

DUHOVNA ISKRICA

Velika in mogočna je Marijin oblast in moč njene priprošnje. To nam dokazujejo številni čudeži, ki so se od nekdaj godili na Marijino prošnjo – toliko Božjih poti in očitnih znamenj Božjega usmiljenja, toliko ozdravljenih bolnikov, spokorjenih grešnikov, žalostnih potolaženih, celo mrtvih, ki so oživeli. Sveti Bernard pravi: »Še nikoli ni bilo slišati, da bi kdo zapuščen bil, kdor je k tebi, Marija, pribežal in se tvoji prošnji priporočil.« Marija je pomočnica kristjanov, mati vsega usmiljenja. Kako nesrečni so torej tisti, ki Marije ne častijo in vanjo ne upajo; Marijine podobe ne upoštevajo in se Marijini prošnji ne priporočajo.
Povzeto po: Krščanska beseda Antona Martina Slomška

SVETO REŠNJE TELO

Po prazniku svetega Rešnjega telesa nas Cerkev vodi v samo središče naših odnosov z Bogom in poveličuje Jezusa, ki je s svojo žrtvijo in svojo daritvijo uresničil tudi to, da je zdaj v evharistiji neprestano navzoč. Prav po svoji daritvi je namreč Jezus iz nas naredil sinove nebeškega Očeta. S svojo žrtvijo nam je posredoval Očetovo ljubezen in nas z njim združil.
Zaradi tega pa smo tudi mi sami združeni med seboj. V tem je vsa resničnost in bogastvo zaveze, ki jo je Jezus uresničil s svojo krvjo. Za vse to se mu zahvaljujemo, ko pri tem ponovno odkrivamo, da nam je vse to nujno potrebno; za obstoj nas samih pa tudi skupnosti, v kateri živimo. On, ki se daje za nas, nas po evharistiji krepi za vsakodnevne preizkušnje.

Kadar pa pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. (Jn 15,26-27)
Praznujemo binkošti, praznik Svetega Duha, tolažnika, posvečevalca in zdravnika. On je Gospod, ki oživlja. Brez njega bi bila Cerkev mrtva. Morda tudi naše izsušene in ranjene duše potrebujejo njegov blagodejni obisk. Pridružimo se prošnji, s katero se danes Cerkev obrača nanj: »Duši madeže izmij, kar je suho, spet zalij in ozdravi rane vse!«
Povzeto po: TV Slovenija – Ozare 1997

Bodimo hvaležni za darove Svetega Duha,
ki jih tako samoumevno sprejemamo iz Božji rok
in se z njimi hvalimo …
Zahvalimo se za svoja življenja, ki v moči Svetega Duha
najdejo vedno znova pravo pot, četudi se včasih zdi,
da nas je zagrnila tema obupa, žalosti ali malodušja …
O, Bog Sveti Duh, daj nam moči, da vedno bolj postajamo svetilke
na poti življenja.
Amen.
Po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih svetih mašah – leto B

NAPOVEDNIK

Jutri je praznik Marije, Matere Cerkve ali binkoštni ponedeljek. Svete maše bodo po delavniškem redu.
Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik. Papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije.

V sredo, 23. maja, bo ob 17.00 SREČANJE III. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 27. maja, bodo ob 18.30 PETE LITANIJE Matere Božje.

V župniji Brezje pri Mariboru je UDAR STRELE uničil vso električno napeljavo v cerkvi in župnišču ter povzročil veliko materialno škodo. Sanacija je povezana z velikimi finančnimi stroški, zato bomo prihodnjo nedeljo zbirali denarna sredstva za pomoč pri obnovi električne napeljave. Bodimo solidarni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 27. 5. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA

Molitev za sedem darov Svetega Duha

Pridi, božanski tolažnik, in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi!
PRIDI, DUH MODROSTI, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj, kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.
PRIDI, DUH RAZUMA, in razsvetli mojo dušo, da tvoje božanske besede in skrivnosti, sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.
PRIDI, DUH SVÉTA, in nauči moje srce predvsem, da bo naklonjeno dobremu in se izogiba zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, ki me vodi k rešitvi!
PRIDI, DUH MOČI, in naseli se v meni! Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da ti v vsem ugodim!
PRIDI, DUH ZNANJA, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za tvojo slavo in rešitev svoje duše!
PRIDI, DUH POBOŽNOSTI, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, tebe v ljubezni najdem in te za vedno obdržim!
PRIDI, DUH STRAHU BOŽJEGA, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno tvojemu božanskemu veličanstvu.
AMEN

SVETNIK TEDNA

Blaženi Alojzij Grozde, 27. maj

Bil je nezakonski otrok. Očim ga ni hotel sprejeti v svojo družino. Zanj je tako skrbela teta Ivanka. Imel jo je rad, prav tako tudi deda. A najbolj je pogrešal mamo, saj jo je mogel le malokdaj videti. Tudi ona je pogrešala njega.
Dobrotniki so mu omogočali šolanje na gimnaziji v Ljubljani. Bil je bolj lačen kot sit, vendar zadovoljen in čedalje bolj srečen. Bil je odličnjak, športnik, šahist, pisec, govornik, pesnik, zavzet član verskega gibanja. Radi so ga imeli sošolci in prijatelji. Bila je vojna in manjkalo je tudi kruha. Toda Lojze je svoj kos rad delil s kom, ki se mu je zdel še bolj lačen.
Kot dijak je bil vsak dan pri sveti maši in obhajilu. V Marijanišču, kjer je stanoval, je v kapelo zahajal tudi čez dan. Mnogi gojenci tega zavoda so se mu čudili in ga iskreno spoštovali.
Na novega leta dan, leta 1943, se je vračal od svete maše v Stični. Partizani so ustavili voz, na katerega je med potjo prisedel. Lojzeta so aretirali. Očitali smo mu, da nasprotuje njihovemu gibanju. Pri njem so našli nekaj verskih predmetov, zato so ga strogo zasliševali in mučili, nato pa ga odpeljali v gozd in ga tam umorili. Čez dva meseca so na mrtvo telo naleteli otroci, ki so v topljeni zimi iskali prve zvončke …

B. Golob, Svetniki sveti svetilniki

Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. Izróčil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. (Jn 17,13-15.18-19)

V evangeliju današnje nedelje se srečamo z besedami, ki jih je Kristus izrekel, preden je šel v smrt, in so za kristjane svete še na poseben način. Med zadnjimi Kristusovimi besedami je tudi molitev za učence, ki bodo nadaljevali njegovo delo. In za kaj Kristus prosi Očeta? Najprej prosi, da bi učenci ostali zvesti: »Ohrani jih v svojem imenu.« Pomenljivo je, da tudi danes njegovi učenci nismo zvesti. Hitro se navdušimo za Kristusa, a kmalu odnehamo. Radi gremo k maši za velike praznike, da bi bili zvesti nedeljo za nedeljo, pa nas zmanjka. Koliko zakoncev ne zmore biti zvestih zakramentu … Pomislimo tudi na »zvestobo« birmancev.
Dalje Kristus prosi za enost med učenci: »Da bodo eno kakor midva.« Razdeljenost Jezusovih učencev je stalni vzrok pohujšanja in medsebojne razprtije zmanjšujejo moč našega pričevanja. Kristus prosi tudi, da bi bili učenci posvečeni v resnici: »Posveti jih v resnici.« Jezus je razodetje nevidnega Boga. Resnica za nas ni abstrakten pojem, ampak oseba Jezusa Kristusa. Biti nezvesti Resnici zato pomeni biti nezvesti Bogu. Kako hitro lahko krščanski nauk zožimo na abstraktno učenje, pozabljamo pa na oseben odnos z Resnico, ki je Kristus sam.
Zanimivo, da na nedeljo, ko beremo besede o resnici, v Cerkvi obhajamo nedeljo javnih občil. Naj se zato danes dviga naša prošnja h Gospodu, da bi bili tudi mi, njegovi sodobni učenci, ki živimo v svetu medijske kulture, posvečeni v resnici, tako da bomo kritično sprejemali medijska sporočila. Naj v povezanosti s Kristusom, ki je Resnica, razlikujemo zrnje od plev.
Kristus dalje prosi, da bi bili učenci obvarovani hudega. Ne obljublja jim, da bodo na svetu brez težav, ampak prosi, da bi imeli moč in bi vzdržali.
Tudi ko se mi trudimo, da bi bili Jezusovi učenci in prinašalci njegove besede svetu, velikokrat naletimo na težave. V težavah naj nam bo opora dejstvo, da je Kristus z nami.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

NAPOVEDNIK

V petek bo ob 17.00 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV, priprava na slovesnost prvega svetega obhajila, generalka ter ob 18.30 SPOVED PRVOOBHAJANCEV in staršev.

V soboto, 19. maja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 20. maja, bo v baziliki ob 10.00 SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA.
Pri sveti maši bodo prepevali MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

V nedeljo zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 20. 5. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

MOLITVENA PODPORA
Brevír je katoliška liturgična knjiga z dnevnimi obveznimi molitvami za duhovnike, pa tudi laike. To molitev drugače imenujemo tudi Molitveno bogoslužje ali Liturgija psalmov. Latinsko se imenuje Breviarium Romanum. Ime BREVIR izhaja iz latinske besede brevis, kar pomeni kratek, zgoščen. To je najstarejša oblika molitve, ki se je ohranila od prvih kristjanov in se preoblikovana ohranila do današnjih dni. Zadnjo preureditev brevirja je v Apostolski konstituciji, ki je uvajala molitveno bogoslužje, prenovljeno po naročilu drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora opisal papež Pavel VI. leta 1970. Pred tem je bil brevir namenjen samo duhovnikom, zdaj pa ga molijo vsi duhovniki, redovniki, redovnice, bogoslovci in tudi nekateri laiki, kar pa se še posebno spodbuja. Zato vas bratje frančiškani vabimo ob delavnikih ob 7.15 k skupni molitvi brevirja v mariborski baziliki. Ta teden bomo v skupni molitvi brevirja, uri bogoslužnega branja in hvalnic prosili za prvoobhajance, birmance, njihove starše in botre.

DUHOVNA ISKRICA

V molitvi ljudje osebno doživijo,
da niso prepuščeni samim sebi,
temveč da pripadajo
dobrotljivemu Gospodu.
In da Gospod pripada njim.
Molitev je pot upanja.

(Hermann-Josef Weidinger)

SVETNIK TEDNA

Marija Dominika Mazzarello, 13. maj
Je ustanoviteljica don Boskovih salezijank ali hčera Marije pomočnice. Rodila se je 9. maja 1837 v Piemontu v Italiji. Ko ji je bilo 17 let, je v vasi izbruhnila epidemija tifusa in Marija je junaško stregla bolnikom v svojem sorodstvu. Nazadnje je zbolela še sama in potem, ko je okrevala, ni bila več tako trdnega zdravja. Ker ni mogla delati na polju, se je izučila za šiviljo in s prijateljico odprla lastno delavnico. Dekleta, ki jih je učila šivanja, je vzgajala tudi v krščanskem življenju. Postala je voditeljica Marijine družbe in si vzgojila dobre pomočnice za svoj apostolat.

Bernardin Sienski, 20. maj
Bil je sijajen govornik in spokorniški pridigar. Rodil se je 1380 v republiki Sieni. V mladosti je izgubil očeta in mater, zato so ga vzeli k sebi očetovi bratje. Omogočili so mu najboljšo izobrazbo. Študiral je pravo in se zanimal za Sveto pismo ter bogoslovne knjige. V dvajsetem letu je stregel kužnim bolnikom in tudi sam zbolel. Ostal je suh in bolehen vse življenje. Pri dvaindvajsetih letih se je odločil, da postane frančiškan. Veliko je delal z bolniki. Leta 1417 pa je bil izvoljen za vikarja toskanske frančiškanske province. Veliko je potoval in pridigal. Umrl je na enem od apostolskih pohodov, 22. maja 1444.

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,9-12)

Edini pravi smisel krščanstva in življenja kristjanov je v tem,
da iz generacije v generacijo širijo Božjo dobroto in ljubezen,
radodarnost in odpuščanje vsem ljudem,
ne glede na raso, jezik in ideologijo.

Krščanstvo mora Božjo ljubezen na Zemlji napraviti opazno, občuteno in otipljivo.

Bog je in je lahko učinkovito prisoten le tam,
kjer mu ljudje v njegovi ljubezni podarjajo roke in noge
in toplino svojega srca.

Vse je povezano:
vera v Boga, vera v ljudi, vera v življenje.
Vse je povezano z »ljubiti in biti ljubljen«.
Kdor nikoli ni bil ljubljen, kdor nikoli ni izkusil ljubezni,
težko veruje v Boga, ki je ljubezen.
Kajti samo v ljubezni je Boga mogoče občutiti in izkusiti.
Samo v ljubezni lahko ljudje najdejo vero.
P. Bosmans, Bog – moja oaza

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, torek in sredo so PROŠNJI DNEVI.

GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek, 10. maja, bomo obhajali slovesni praznik, Gospodov vnebohod. Svete maše bodo po nedeljskem redu.
Na ta praznik se spominjamo svetega dogodka, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Praznik obhajamo štirideseti dan po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo.

V petek, 11. maja, je ZAČETEK BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE v čast Svetemu Duhu.

V petek, 11. maja, in v soboto, 12. maja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 13. maja, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 13. maja, bo ob 16.30 SREČANJE za brate in sestre FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V mesecu maju vas vabimo k šmarnični pobožnosti.
Marija je pred nami kot znamenje tolažbe, opogumljanja, upanja. Marija nam pravi. »Upaj si tvegati z Bogom! Poskusi! Ne boj se ga! Opogumi se in tvegaj z vero! Opogumi se in tvegaj z dobroto! Bodi pogumen in tvegaj čisto srce! Skleni zavezo z Bogom in videl boš, da bo prav zaradi tega tvoje življenje postalo široko in razsvetljeno; ne dolgočasno, temveč polno neštetih presenečenj, kajti neskončna Božja dobrota se nikoli ne izčrpa.« Vedno znova se obračaj na Marijo, da bi z njeno pomočjo napredoval v ljubezni ter iz svojega življenja naredil hvalnico Očetu po Sinu in Svetem Duhu. (Benedikt XVI.)

MOLITVENA PODPORA
Za molitveno podporo prosi študent, ki je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Za njegovo zdravje bomo pred večerno sveto mašo molili litanije in rožni venec.

SEZNAM BRALCEV
2. nedelja v mesecu:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Zaupaj v to, da ti bo Bog vedno znova poslal svojega angela, da se ti bo odpiralo srce in boš odprtega srca izlival ljubezen na vse, s čimer se boš srečeval: na ljudi, pa tudi na živali in stvari okoli sebe, na rože v svojem vrtu … Z vsakim vdihom sprejmi vase Božjo ljubezen – in predstavljaj si, kako veliko srce imaš in kako se vsega okoli tebe dotika Božja ljubezen.
Po: A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje

YOUKAT – katekizem za mlade

Kaj je ljubezen?
Ljubezen je svobodna predanost srca. (KKC 2346)
Biti poln ljubezni pomeni, da nam je nekaj tako zelo všeč, da izstopimo iz sebe in se temu predamo. Glasbenik se lahko preda mojstrovini. Vzgojiteljica je lahko z vsem srcem tu za svoje varovance. V vsakem prijateljstvu je ljubezen. Najlepša oblika ljubezni na zemlji je vsekakor ljubezen med moškim in žensko, v kateri se dva človeka darujeta drug drugemu. Vsaka človeška ljubezen je podoba Božje ljubezni, v kateri so vsebovane vse ljubezni. Ljubezen je najgloblja notranjost troedinega Boga. V Bogu je stalna izmenjava in nenehno darovanje. Po preobilju Božje ljubezni smo ljudje deležni večne Božje ljubezni. Čim bolj človek ljubi, tem bolj je podoben Bogu. Ljubezen mora prežeti celotno človekovo življenje, posebno globoko in zaznavno pa je uresničena tam, kjer se mož in žena v zakonu ljubita in postaneta »eno meso« (1 Mz 2,24).