Avtor: br. Janez

  • OZNANILA na 4. postno nedeljo – LAETARE, 10. 3. 2024

    OZNANILA na 4. postno nedeljo – LAETARE, 10. 3. 2024

    BOG JE POSLAL SVOJEGA SINA, DA BI SVET ODREŠIL

    Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu:
    »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi,
    tako mora biti povzdignjen Sin človekov,
    da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje.
    Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,
    da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil,
    ampak bi imel večno življenje.
    Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil,
    ampak da bi se svet po njem rešil.
    Kdor vanj veruje, se mu ne sodi;
    kdor pa ne veruje, je že sojen,
    ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.
    Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet
    in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč,
    kajti njihova dela so bila hudobna.
    Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči,
    da se ne bi razkrila njegova dela.
    Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči,
    da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«
    (Jn 3,14-21)

    Kača je v svetem pismu simbol hudega duha, tako lahko kačje pike (oz. ugrize) primerjamo skušnjavam in grehu v katerega pademo.
    Jezus je vzel nase vse naše grehe, bil za nas križan in nas rešil sužnosti grehu.
    Gospod, naj vedno znova obračam svoj pogled k Tebi, ki rešuješ in ozdravljaš!

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

    Popoldne je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

    V petek in soboto, 15. in 16. 3., bo pri nas potekala PRIPRAVA NA ZAKON.

    V soboto, 16. 3., so ob 13h predvelikonočne MINISTRANTSKE VAJE.

    V soboto, 16. 3., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

    Prihodnjo nedeljo, 17. 3., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

    Prihodnjo nedeljo, 17. 3., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

    POSTNI ČAS
    V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
    Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

    KRIŽEV POT
    Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

    POSTNE DELOVNE SOBOTE
    V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:
    16. 3. 2024:
    – ob 10h za 3. razred in 8. razred
    23. 3. 2024:
    – ob 10h za 1. in 2. razred;
    – ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

    11. OBLETNICA IZVOLITVE PAPEŽA
    V sredo, 13. 3. 2024, bomo obhajli 11. obletnico izvolitve PAPEŽA FRANČIŠKA. Kardinali so na konklavu izvolili kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Prihodnjo nedeljo bomo obhajali t.i. PAPEŠKO NEDELJO, v naši baziliki pa boste lahko prejeli POPOLNI ODPUSTEK.

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    ODRASLI SKAVTI
    Ponovno so se obudila srečanja odraslih skavtov. Vsak drugi torek v mesecu ob 17.15.

    POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
    Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
    Ta torek, 12. 3., od 9.30 do 11.00.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    6. marec 2024
    Napuh

    Greh napuha je zelo podoben grešnemu nagnjenju nečimrnosti, o kateri smo govorili prejšnjič. Če je nečimrnost bolezen človeškega jaza, pa je v primerjavi z opustošenjem, ki ga zmore napuh, še vedno otroška bolezen. Menihi so pri analizi človeških norosti prepoznali določen vrstni red v zaporedju zla: začnejo z najhujšimi grehi, kot je požrešnost, in pridejo do najbolj vznemirjujočih pošasti. Med vsemi grešnimi nagnjenji je napuh velik kralj. Ni naključje, da ga Dante v Božanski komediji postavi v prvi krog vic: kdor podleže temu grešnemu nagnjenju, je daleč od Boga, za njegovo odpravo pa sta potrebna čas in napor, bolj kot za katero koli drugo bitko, v katero je kristjan poklican.
    V resnici se v tem zlu skriva koreniti greh, absurdno prepričanje, da smo podobni Bogu. Greh naših prvih staršev, o katerem pripoveduje prva Mojzesova knjiga, je v vseh pogledih greh napuha. Skušnjavec jima reče: »… da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog« (1 Mz 3,5). Pisci o duhovnosti so bolj pozorni na opisovanje podleganja napuhu v vsakdanjem življenju, na ponazarjanje, kako uničuje človeške odnose, na izpostavljanje, kako to zlo zastruplja tisti občutek bratstva, ki bi ljudi moral združevati.
    Vir: www.vaticannews.va

  • OZNANILA na 3. postno nedeljo, 3. 3. 2024

    OZNANILA na 3. postno nedeljo, 3. 3. 2024

    PODRITE TA TEMPELJ IN V TREH DNEH GA BOM POSTAVIL

    Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹
    Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš takó delati?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govóril o templju svojega telesa.
    Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govóril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
    (Jn 2,13-25)

    Velikokrat si predstavljamo Jezusa kot krotko jagnje, ki umolkne pred svojimi strižci.
    Pa vendar je Jezus z jasno in odločno besedo ter z dejanji pokazal, da ima oblast in moč delati dobro in vzpostavljati mir.
    Gospod, pomagaj mi živeti in prinašati mir, da bom mogel ohranjati zbranost in tihoto v tvoji hiši!

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    Pri sv. maši ob 19h prepeva pevski ansambel ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

    V torek, 5. 3., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

    V sredo, 6. 3., bo dopoldne pri nas potekalo DEKANIJSKO SREČANJE DUHOVNIKOV.

    V petek, 8. 3., je ob 20h srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

    Prihodnjo nedeljo, 10. 3., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

    Prihodnjo nedeljo, 10. 3., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

    POSTNI ČAS
    V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
    Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

    KRIŽEV POT
    Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

    POSTNE DELOVNE SOBOTE
    V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:
    16. 3. 2024:
    – ob 10h za 3. razred in 8. razred
    23. 3. 2024:
    – ob 10h za 1. in 2. razred;
    – ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
    Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

    ŠTUDENTSKA OLIMPIADA
    Vsako leto v pomladnem času poteka OLIMPIADA KATOLIŠKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV, pri kateri že od ustanovitve sodeluje tudi naš FRANČIŠKOV ŠTUDENTSKI DOM.
    Letos se bomo v športnih disciplinah preizkusili to soboto, 9. 3., v športnih dvoranah Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
    Tekmovanja potekajo v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Važno je sodelovati, ne zmagati!

    SV. FRANČIŠKA RIMSKA, 9. 3.
    Štirideset let je živela kot žena in družinska mati. Izkušena je bila v pobožnosti, ponižnosti in čudoviti potrpežljivosti. Po moževi smrti je služila bolnim in šla med oblate, ki jih je v Rimu združila pod Pravilom sv. Benedikta.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    28. februar 2024
    Nevoščljivost in napuh

    Korenina nevošljivosti je napačna predstava o Bogu: človek ne sprejme, da ima Bog svojo »matematiko«, ki se razlikuje od naše. Na primer v Jezusovi priliki o delavcih, ki jih je gospodar poklical v vinograd ob različnih urah dneva, so tisti, ki so prišli v prvih urah, prepričani, da imajo pravico do višje plače od tistih, ki so prišli zadnji; a gospodar dá vsem isto plačilo in pravi: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali si nevoščljiv, ker sem jaz dober?« (Mt 20,15). Bogu bi radi vsilili svojo sebično logiko, a Božja logika je ljubezen. Dobrine, ki nam jih daje, so namenjene delitvi z drugimi. Zato sveti Pavel kristjane poziva: »Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju« (Rim 12,10).
    In tako pridemo do drugega grešnega nagnjenja, ki ga obravnavamo danes: napuh. Ta gre z roko v roki z demonom zavisti, skupaj pa sta ti dve grešljivosti značilni za osebo, ki si prizadeva biti središče sveta, svobodno izkoriščati vse in vsakogar, predmet vsake hvale in ljubezni. Napuh je napihnjeno in neutemeljeno samospoštovanje. Prevzetnež ima zajeten »jaz«: nima empatije in se ne zaveda, da so na svetu poleg njega še drugi ljudje. Njegovi odnosi so vedno zaznamovani z uporabnostjo in prevlado nad drugim.
    Vir: www.vaticannews.va

  • PSMM: marec 2024

    PSMM: marec 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •

    Molitveni namen za marec 2024:
    ZA MUČENCE NAŠEGA ČASA

    “Molimo, da bi tisti, ki tvegajo svoja življenja za evangelij v različnih delih sveta, preželi Cerkev s svojim pogumom in misijonarskim zagonom.”

    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    HOMILIJA V SPOMIN MUČENCEM 20. IN 21. STOLETJA
    Frančišek
    22. april 2017

    Kot romarji smo prišli v baziliko svetega Bartolomeja na otoku Tiber, kjer se starodavna zgodovina mučeništva združuje s spominom na nove mučence. Številne kristjane so pobili zaradi dementnih ideologij prejšnjega stoletja. A še danes se to dogaja – ubijajo jih samo zato, ker so bili Jezusovi učenci.

    Spomin na starejše in novejše junaške pričevalce nas utrjuje v zavedanju, da je Cerkev Cerkev le, če je Cerkev mučencev. Razodetje nas spominja, da so mučenci tisti, ki, “so prišli iz velike stiske” ter “oprali svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi” (Raz 7:14). Imeli so milost, da so lahko o Jezusu pričevali do konca, do smrti. Trpeli so, dali so svoje življenje, da lahko mi, preko njihovega pričevanja, prejemamo Božji blagoslov. Obstaja pa še veliko drugih, skritih mučencev, moških in žensk, ki so zvesti nežni moči ljubezni, glasu Svetega Duha. Ti ljudje si v vsakdanjem življenju prizadevajo pomagati svojim bratom in sestram ter brez zadržkov ljubijo Boga.

    Če pogledamo pobliže, je vzrok vseh preganjanj sovraštvo, sovraštvo kneza tega sveta do tistih, ki jih je Jezus rešil in odrešil s svojo smrtjo in vstajenjem. V evangeljskem odlomku (prim. Jn 15,12-19) smo slišali, da Jezus uporabi ostro in zastrašujočo besedo: “sovraštvo”. On, ki je mojster ljubezni, ki je tako rad govoril o ljubezni, govori o sovraštvu. A vedno je želel stvari imenovati s svojim imenom. On nam pravi: “Ne bojte se! Svet vas bo sovražil, a vedite, da je pred vami sovražil mene.”

    Jezus nas je izbral in nas s svobodnim darom svoje ljubezni odrešil. S svojo smrtjo in vstajenjem nas je odkupil iz oblasti tega sveta, iz oblasti hudiča, kneza tega sveta. Izvor sovraštva je sledeč: odrešeni smo po Jezusu, knez tega sveta pa tega noče. Sovraži nas in povzroča preganjanje, ki od časov Jezusa in rojstva Cerkve traja vse do danes. Koliko krščanskih skupnosti še danes trpi preganjanja! Zakaj? Zaradi sovraštva duha tega sveta.

    Pogosto se v težkih trenutkih zgodovine sliši: “Danes domovina potrebuje junake”. Mučenca lahko štejemo za junaka, vendar je bistvena značilnost mučenca ta, da je bil “deležen milosti”. Božja milost, in ne pogum, nas naredi mučence. Danes se lahko vprašamo enako: “Kaj potrebuje Cerkev danes?” Mučence, pričevalce – vsakdanje svetnike. Kajti Cerkev vodijo naprej svetniki. Brez svetnikov Cerkev ne more več dalje. Cerkev potrebuje vsakodnevne svetnike – tiste, ki živijo skladno v vsakdanjiku; potrebuje pa tudi tiste, ki imajo pogum, da sprejmejo milost biti pričevalci do konca, do smrti. Vsi ti so živa kri Cerkve. Te priče vodijo Cerkev naprej; potrjujejo, da je Jezus vstal, da Jezus živi. Ta potrditev prihaja z doslednostjo v njihovem življenju in v moči Svetega Duha, ki jim je bil dan.

    Danes bi rad dodal še eno ikono v to Cerkev. Ženska. Ne vem, kako ji je ime. Toda ona gleda na nas z neba. Bil sem na Lezbosu, pozdravljal sem begunce in spoznal 30-letnega moškega s tremi otroki. Pogledal me je in rekel: “Oče, jaz sem musliman. Moja žena je bila kristjanka. V našo državo so prišli teroristi. Pogledali so naju in naju vprašali po veroizpovedi. Videli so, da ona nosi križ in ji rekli, naj ga vrže na tla. Ker ona tega ni storila, so ji pred mojimi očmi prerezali vrat. Tako zelo sva se imela rada.” To je ikona, ki jo danes prinašam v dar. Ne vem, ali je ta človek še vedno na Lezbosu ali pa mu je uspelo oditi drugam. Ne vem, ali mu je uspelo priti iz tega koncentracijskega taborišča, saj so begunska taborišča – veliko jih je – zaradi števila ljudi, ki so tam zbrani, podobna koncentracijskim taboriščem. Velikodušni ljudje, ki jih sprejmejo, nosijo naprej to breme, saj se zdi, da so mednarodni sporazumi pomembnejši od človekovih pravic. Ta človek ni imel zamer. On, musliman, je nosil naprej ta boleči križ. Zatekel se je v ljubezen svoje žene, ki je bila deležna mučeništva.

    Spomin na te pričevalce vere in molitev na tem kraju sta velik dar – dar za skupnost Sv. Egidija, za Cerkev v Rimu, za vse krščanske skupnosti tega mesta in za številne romarje. Živa zapuščina mučencev nam danes daje mir in enotnost. Oni nas učijo, da se z močjo ljubezni, s krotkostjo, lahko borimo proti aroganci, nasilju in vojni, ter s potrpežljivostjo dosežemo mir. Zato lahko molimo na ta način: Gospod, naredi nas vredne pričevalce evangelija in svoje ljubezni; izlij svoje usmiljenje na človeštvo, obnovi svojo Cerkev, zaščiti preganjane kristjane, hitro stori, da bo ves svet v miru. Tebi, Gospod, slava, nam pa, Gospod, sramota (prim. Dn 9,7)

    SPLOŠNA AVDIENCA
    Frančišek
    29. april 2020
    Z bolečino se spominjamo, da je v tem trenutku, na različnih koncih sveta, veliko kristjanov, ki trpijo zaradi preganjanja. Zato moramo upati in moliti, da se bodo njihove preizkušnje kmalu končale. Veliko jih je. Mučencev je danes več kot mučencev v prvih stoletjih. Izrazimo svojo bližino tem bratom in sestram. Smo eno telo in ti kristjani so krvaveči udje Kristusovega telesa, ki je Cerkev.
    Vendar moramo biti previdni, da tega blagra (preganjanim zaradi Kristusa) ne beremo z držo samopomilovanja, kot žrtve. Človeški prezir ni vedno sinonim za preganjanje. Jezus namreč reče kristjanom, da so “sol zemlje”, in svari pred nevarnostjo, da bi “izgubili okus”. V tem primeru sol: “Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo” (Mt 5,13). Ko torej izgubimo okus za Kristusa in evangelij, pride do prezira po naši krivdi.

    Biti moramo zvesti ponižni poti blagrov, ker nas vodi k temu, da smo Kristusovi in ne od tega sveta. Vredno je, da se spomnimo poti svetega Pavla. Ko je Pavel mislil, da je pravičen človek, je bil v resnici preganjalec, ko pa je ugotovil, da je preganjalec, je postal človek ljubezni, ki se je veselil trpljenja, ko so ga preganjali (prim. Kol 1,24).

    Če nam Bog podeli milost, da bi bili podobni križanemu Kristusu in se pridružili njegovemu trpljenju, potem je izključevanje in preganjanje izraz novega življenja. Tako življenje je enako Kristusovemu življenju, ki je bil “preziran in zavržen”, “za nas može in žene ter za naše odrešenje” (prim. Iz 53,3; Apd 8,30-35). Ko sprejmemo njegovega Duha, nas ta lahko vodi k temu, da premoremo v srcu toliko ljubezni, da lahko ponudimo svoje življenje za svet, ne da bi sklepali kompromise z njegovimi prevarami, pripravljeni sprejemati njegove zavrnitve.

    Kompromisi s svetom so nevarni. Kristjani so vedno v skušnjavi, da bi sklepali kompromise s svetom, z duhom sveta. Zavračanje kompromisov in pot do Jezusa Kristusa, to je življenje nebeškega kraljestva, največje veselje in resnična sreča. V preganjanjih je vedno prisotna Jezusova navzočnost, ki nas spremlja s svojo tolažbo in z močjo Svetega Duha, ki nam pomaga iti naprej. Ne pustimo se odvrniti od življenja, ki je zvesto evangeliju, a pritegne preganjanje s strani ljudi. Na tej poti življenja nas podpira Sveti Duh.

  • OZNANILA na 2. postno nedeljo, 25. 2. 2024

    OZNANILA na 2. postno nedeljo, 25. 2. 2024

    NEBEŠKI OČE RAZODENE, DA JE JEZUS NJEGOV SIN

    Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza
    in jih same zase peljal na visoko goro.
    Vpričo njih se je spreménil.
    Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela,
    da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.
    In prikazal se jim je Elija z Mojzesom
    in pogovarjala sta se z Jezusom.
    Oglásil se je Peter in rekel Jezusu:
    »Učitelj, dobro je, da smo tukaj.
    Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
    Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili.
    Narédil se je oblak in jih obsenčil.
    In iz oblaka se je zaslišal glas:
    »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«
    Ko so se hitro ozrli naokrog,
    niso videli nikogar več razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.
    In medtem ko so šli z gore,
    jim je naróčil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli,
    dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.
    To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
    (Mr 9,2-10)

    Jezusova spremenitev na gori je v učencih vzbudila strahospoštovanje. Jezusa so videli v božjem sijaju, ki si ga prej niso znali predstavljati.
    Njegovo »božjesinovstvo« je potrdil tudi Oče.
    Gospod, naj te vedno rad poslušam!

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

    Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki nas tolaži v trpljenju. Dopoldne bomo obiskali bolnike po domovih.

    Prihodnji vikend bo potekal duhovni vikend za ZAKONSKO SKUPINO JP2.

    Prihodnjo nedeljo, 3. 3., bo pri večerni sv. maši ob 19. uri prepevala pevska skupina ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

    POPOLNI ODPUSTEK
    Na današnjo 2. POSTNO NEDELJO lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

    ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE
    V tem tednu potekajo zimske šolske počitnice, zato tudi ni osnovnošolskega verouka.

    POSTNI ČAS
    V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
    Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

    KRIŽEV POT
    Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

    POSTNE DELOVNE SOBOTE
    V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:

    16. 3. 2024:
    – ob 10h za 3. razred in 8. razred

    23. 3. 2024:
    – ob 10h za 1. in 2. razred;
    – ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    SV. NEŽA PRAŠKA, 2. 3.
    Kot hči češkega kralja Otokarja je bila že kot otrok obljubljena za ženo, zanjo so se potegovali mnogi snubci, vendar se je sama odločila za redovno življenje sester klaris ter skrbela za uboge, gobavce in bolne.

    POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
    Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
    Ta torek, 27. 2., od 9.30 do 11.00.

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Nagovor pri nedeljski avdienci,
    18. februar 2024
    Postni čas

    Besedilo pravi: »V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal«. Tudi mi smo med postnim časom povabljeni »vstopiti v puščavo«, torej v tišino, v notranji svet, v poslušanje srca in v stik z resničnostjo. V puščavi, dodaja današnji evangelij, je bil Kristus »med zvermi in angeli so mu stregli«. Njegova družba so bile divje zveri in angeli. V nekem simboličnem smislu so tudi naša družba, saj ko vstopimo v notranjo puščavo, lahko tam srečamo divje zveri in angele.
    Divje zveri. V kakšnem smislu? V duhovnem življenju lahko ob njih pomislimo na neurejene strasti, ki nam ločujejo srce in si ga skušajo prisvojiti. Vplivajo na nas, zdijo se mikavne, a če nismo pozorni, nas lahko raztrgajo. Lahko damo ime tem »zverem« duše: različne pregrehe, pohlep po bogastvu, ki nas zapre v preračunavanje in v nezadovoljstvo, nečimrnost užitka, ki te obsodi na nemir in samoto, ter še pohlep po slavi, ki poraja negotovost ter nenehno potrebo po potrjevanju in protagonizmu. Zanimivo je: ne pozabimo na te stvari, ki jih lahko srečamo znotraj: pohlep, nečimrnost in hlepenje. Gre za »divje« zveri, zato jih je treba kot takšne pomiriti in se z njimi spopasti, saj ti v nasprotnem primeru požrejo svobodo. In postni čas nam pomaga vstopiti v notranjo puščavo, da popravimo te stvari.
    Vir: www.vaticannews.va

  • OZNANILA na 1. postno nedeljo, 18. 2. 2024

    OZNANILA na 1. postno nedeljo, 18. 2. 2024

    JEZUSA SATAN SKUŠA IN ANGELI MU STREŽEJO

    Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo.
    V puščavi je bil štirideset dni
    in satan ga je skušal.
    Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.
    Ko pa so Janeza zaprli v ječo,
    je šel Jezus v Galilejo.
    Oznanjal je Božji evangelij in govóril:
    »Čas se je dopólnil
    in Božje kraljestvo se je približalo.
    Spreobrnite se in vérujte evangeliju!«
    (Mr 1,12-15)

    Po krstu v Jordanu je, kjer je bilo izpričano Jezusovo božje sinovstvo, ga je Duh odvedel v puščavo.
    Puščava velja za kraj, kjer ni življenja, kjer je vsenaokrog zgolj pesek in kamenje. Tudi rastline ne uspevajo.
    In v to odsotnost življenja se priplazi satan, ki je skušal Jezusa, a Jezus je ostal zvest Očetu. Jezus tudi nas vabi k spreobrnjenju in veri v Njegovo veselo oznanilo.
    Gospod, naj v tem postnem času vztrajam v zvestobi Tvojemu evangeliju!

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    Popoldne je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

    Prihodnjo nedeljo, 25. 2., je ob 15.00 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

    POSTNI ČAS
    V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
    Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

    KRIŽEV POT
    Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 1830 ter v nedeljo ob 1830.

    POSTNE DELOVNE SOBOTE
    V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:

    16. 3. 2024:
    – ob 10h za 3. razred in 8. razred

    23. 3. 2024:
    – ob 10h za 1. in 2. razred;
    – ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

    SEDEŽ APOSTOLA PETRA, 22. 2.
    V preteklih časih so se kristjani posebej spominjali delovanja sv. Petra v Antiohiji, posebej pa njegovega prihoda v Rim, kjer je bil zadnji sedež njegovega apostolskega delovanja. Praznik sedeža sv. Petra nas spominja zlasti na to, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru, Skali, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede.

    POPOLNI ODPUSTEK
    Ob prazniku Sedeža apostola Petra (22. 2.) lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.
    Prav tako lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek na kvatrno sredo v postu (sreda 1. postnega tedna, 21. 2.) in na 2. postno nedeljo (25. 2.).

    MINISTRANTSKO ZIMOVANJE
    Od 23. do 25. 2. bo v Nazarjah potekalo zimovanje ministrantov iz frančiškanskih cerkva v Sloveniji.
    Podprimo jih z molitvijo!

    SREČANJE SVETOV KB OFS
    V soboto, 24. 2., bo pri nas potekalo srečanje svetov krajevnih bratstev FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA s področja Mariborske metropolije.
    Podprimo jih z molitvijo!

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    14. februar 2024
    Acidia

    Med vsemi glavnimi grešnimi nagnjenji je eno, ki je pogosto spregledano. Morda zato, ker je njegovo ime mnogim nerazumljivo: acidia. Zato se na seznamu grešljivosti izraz acidia pogosto zamenja z drugim, mnogo bolj razširjenim izrazom, to je lenoba. V resnici je lenoba bolj posledica kot vzrok. Ko je človek brezdelen, ravnodušen, apatičen, pravimo, da je len. A kot uči modrost puščavskih očetov, je razlog te lenobe pogosto acidia, ki v grščini dobesedno pomeni »pomanjkanje skrbi«.
    Gre za zelo nevarno skušnjavo. Kdor postane njena žrtev, je, kot da bi ga zdrobila smrtna želja: čuti odpor do vsega, odnos z Bogom mu postane dolgočasen in tudi najsvetejša dejanja, ki so nekoč ogrela njegovo srce, se mu zdaj zdijo popolnoma nekoristna. Človek začne obžalovati čas, ki teče, in mladost, ki je nepopravljivo za njim.
    Acidia je opredeljena kot »demon poldneva«: zaloti nas sredi dneva, ko je utrujenost na vrhuncu in se zdi, da so ure, ki so pred nami, monotone, nemogoče živeti.
    Učitelji duhovnosti so ob tem grešnem nagnjenju, za katerega vemo, da je zelo nevarno, predvideli različna zdravila. Rad bi izpostavil tisto, ki se mi zdi najpomembnejše in bi ga poimenoval potrpežljivost vere.
    Vir: www.vaticannews.va

  • OZNANILA na 6. nedeljo med letom, 11. 2. 2024

    OZNANILA na 6. nedeljo med letom, 11. 2. 2024

    JEZUS OZDRAVI GOBAVCA

    Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil:
    »Če hočeš, me moreš očistiti.«
    Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel:
    »Hočem, bodi očiščen!«
    Gobe so takoj izginile in bil je očiščen.
    Jezus ga je brž s strogimi besedami poslal ven in mu rekel:
    »Glej, da nikomur nič ne poveš,
    ampak pojdi, pokaži se duhovniku
    in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«
    Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati
    in pripovedovati, kaj se je zgodilo,
    tako da Jezus ni mogel več javno v mesto,
    ampak je bival zunaj na samotnih krajih.
    In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.
    (Mr 1,40-45)

    Ponižna prošnja gobavca, ki izraža tudi vero v Jezusovo moč ozdravljanja, je bila uslišana.
    Jezus želi pomagati človeku, ki je bil izvržen iz družbe in mu z očiščenjem gobavosti vrne človeško dostojanstvo.
    In očiščeni gobavec o tem ni mogel molčati, začel je na vsa usta oznanjati in pripovedovati.
    Kaj pa jaz? Ali pridem k Jezusu ponižno? Ga prosim? Mu zaupam? Pričujem zanj?

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    Popoldne je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

    Popoldne je ob 17.00 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

    V torek, 13. 2., je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

    Prihodnjo nedeljo, 18. 2., je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

    PRIDRUŽITEV BAZILIKI
    Kapitelj patriarhalne liberijanske bazilike v Rimu (bazilike Marije Velike) je dne 11. februarja 1906 našo cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pridružil in povezal z večjo baziliko Marije Velike v Rimu. Tako je naša cerkev deležna vseh milosti, odpustkov, predpravic in dovoljenj, ki so jih rimski papeži podelili liberijanski baziliki.

    POPOLNI ODPUSTEK
    Danes, 11. 2., ob spominu Lurške Marije in pridružitve baziliki Marije Velike, lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

    PEPELNIČNA SREDA
    V sredo pričenjamo postni čas. Pri vseh mašah bomo opravili OBRED PEPELJENJA. Posipanje s pepelom je znamenje spokorne drže in naše pripravljenosti na spreobrnjenje ter verovanje evangeliju. Spominja nas tudi, da smo ustvarjeni iz prahu zemlje. Sv. maša bo tudi ob 17. uri – za družine.

    POSTNA POSTAVA
    V postnem času imamo tudi več priložnosti za različne spokorne vaje.
    Ob začetku in koncu postnega časa (Pepelnica in Veliki petek) za vse (od 18. do 60. leta) velja STROGI POST, ko ne uživamo mesa in se le enkrat na dan lahko do sitega najemo.
    Tudi na vse POSTNE PETKE velja odpoved mesnim jedem, k čemur smo sicer spodbujeni skozi vse leto.
    Seveda pa smo v postnem času povabljeni tudi k vsem drugim oblikam spokornosti in različnim odpovedim. Povabljeni smo, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
    Za otroke je to lahko 40 dni brez sladkarij, čokolade, slanarij, …
    Odrasli lahko 40 dni abstiniramo alkoholne pijače, kajenje in druge razvade.
    To seveda ne velja samo za hrano!
    Velik izziv je odpoved grdemu govorjenju (preklinjanju), opravljanju, obrekovanju, …
    Potrudimo se biti vsaj 40 dni prijazni, spoštljivi, dobronamerni, …
    Zakaj se ne bi odpovedali nepotrebnemu gledanju televizije, igranju računalniških iger, brezglavemu brskanju po internetu oz. družbenih omrežjih.
    Vsaka odpoved naj za seboj potegne odločitev! Če zmanjšam gledanje televizije za eno uro na dan, imam eno uro časa, ki ga lahko posvetim ostalim družinskim članom, osamljenim prijateljem in znancem, … Lahko tudi več molim.
    Ko se odpovedujem različnim prehranskim priboljškom, lahko na ta način privarčevani denar namenim ubogim.
    Postni čas nas torej vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih in to izničili.
    Ne izpustimo te čudovite priložnosti!

    KRIŽEV POT
    Križev pot bomo v naši baziliki molili oz. premišljevali vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    7. februar 2024
    Žalost

    Obstaja žalost, ki je primerna za krščansko življenje in se z Božjo milostjo spremeni v veselje: te seveda ne smemo zavračati, saj je del poti spreobrnjenja. Obstaja pa tudi druga vrsta žalosti, ki se vtihotapi v dušo in jo spravi v stanje pobitosti: proti tej drugi vrsti žalosti se je treba odločno in z vso močjo boriti, saj prihaja od hudega duha. To razlikovanje najdemo tudi pri svetem Pavlu, ki v pismu Korinčanom pravi: »Žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt« (2 Kor 7,10). Obstaja torej prijateljska žalost, ki nas vodi k odrešenju. Pomislimo na izgubljenega sina iz prilike: ko pride do dna svojega propada, začuti veliko grenkobo, zaradi katere gre vase in se odloči vrniti v očetovo hišo (prim. Lk 15,11-20). Ječati nad svojimi grehi, spominjati se stanja milosti, iz katerega smo padli, jokati, ker smo izgubili čistost, v kateri nas je Bog sanjal, je milost. Obstaja pa še druga vrsta žalosti, ki je bolezen duše. Pojavi se v človeškem srcu, ko izgine želja ali upanje. Tu se lahko sklicujemo na pripoved o učencema na poti v Emavs. Ta dva učenca z razočaranim srcem zapustita Jeruzalem in neznancu, ki se jima v nekem trenutku pridruži, zaupata: »Mi pa smo upali, da je on – torej Jezus – tisti, ki bo odkupil Izrael« (Lk 24,21).
    Vir: www.vaticannews.va

  • OZNANILA na 5. nedeljo med letom, 4. 2. 2024

    OZNANILA na 5. nedeljo med letom, 4. 2. 2024

    OZDRAVIL JE RAZNOVRSTNE BOLNIKE

    Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice
    in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo.
    Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična,
    in brž so mu povedali o njej.
    Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.
    Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.
    Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo,
    so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene.
    Vse mesto se je zbralo pred vrati.
    In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi
    in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
    Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno,
    je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.
    Simon in njegovi tovariši so mu sledili.
    Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«
    Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja,
    da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«
    In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
    (Mr 1,29-39)

    Jezus je prišel, da bi oznanjal, medtem pa je mnoge ozdravil in rešil obsedenosti.
    Tudi umaknil se je v samoto in molil.
    Gospod, naj nikoli ne pozabim na srečanje s teboj v molitvi!

    NAPOVEDNIK
    Danes smo prisluhnili 1. delu pisma slovenskih škofov pred postnim časom. Preberi sam >>>

    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

    V torek, 6. 2., je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

    Prihodnjo nedeljo, 11. 2., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

    Prihodnjo nedeljo, 11. 2., je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

    LURŠKA MATI BOŽJA, 11. 2.
    Leta 1858, štiri leta zatem, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, se je v skalnati votlini blizu francoskega mesta Lurd Marija prikazala deklici Bernardki Soubirous. Predstavila se ji je: »Brezmadežno spočetje sem.«
    Bernardki se je Marija prikazala osemnajstkrat. Učila jo je prav delati znamenje sv. križa, jo spodbujala, naj ima rada rožni venec, naj dela pokoro in moli za grešnike.
    11. februarja 1858 se je štirinajstletni Bernardki Soubirou v Lurdu prvič prikazala lepa Gospa – Božja Mati Marija. 14. februarja 1858 je šla k votlini skupaj s prijateljicami, a je lepo Gospo videla le ona. K votlini je šla ponovno 18. februarja 1858 in Gospa jo je povabila, naj prihaja k votlini petnajst dni. Bernardka je nato prihajala k votlini. Ob votlini je Bernardka pokleknila, molila rožni venec, nato pa v zamaknjenju gledala Gospo in se z njo pogovarjala. Opazovalcev je bilo vsakokrat več, a Gospo je videla le Bernardka. Zadnje prikazovanje je bilo 16. julija 1858.
    Cerkvene in posvetne oblasti so Bernardko zasliševale in jo preizkušale, a ona je vselej odgovarjala enako in v miru. 18. januarja 1862 je komisija sporočila: »Prepričani smo, da je prikazovanje nadnaravno in da je Gospa, ki jo je videla Bernardka, presveta Devica Marija.«

    PRIDRUŽITEV BAZILIKI MARIJE VELIKE
    Kapitelj patriarhalne liberianske bazilike v Rimu (bazilike Marije Velike) je dne 11. februarja 1906 mariborsko cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pridružil in povezal z večjo baziliko Marije Velike v Rimu. Tako more cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja doseči vse milosti, odpustke, predpravice in dovoljenja, ki so jih rimski papeži podelili liberijanski baziliki (baziliki Marije Velike).
    Več o tem >>>

    POPOLNI ODPUSTEK
    Prihodnjo nedeljo, 11. 2., ob spominu Lurške Marije in pridružitvi baziliki Marije Velike, lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za februar in marec.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    31. januar 2024
    Jeza

    Jeza je grešno nagnjenje, ki v svoji najsilnejši obliki ne dopušča predaha. Če nastane zaradi storjene (ali domnevno storjene) krivice, se pogosto ne sproži proti storilcu, ampak proti prvemu, na katerega človek naleti. Obstajajo moški, ki na delovnem mestu zadržujejo jezo in delujejo kot mirne in sočutne osebe, a ko pridejo domov, postanejo neznosni za svoje žene in otroke. Jeza je splošno razširjeno grešno nagnjenje: lahko nam jemlje spanec in nas pripraviti do tega, da v mislih nenehno kujemo načrte, ne da bi našli pregrado za utemeljevanje in tok misli.
    Jeza je grešno nagnjenje, ki uničuje človeške odnose. Izraža nezmožnost sprejemanja drugačnosti drugega, zlasti kadar se njegove življenjske odločitve razlikujejo od naših. Ne ustavi se pri napačnem ravnanju ene osebe, temveč vse vrže v isti kotel: jezo in užaljenost sproža drugi, kakršen je, drugi kot tak. Človek začne sovražiti ton njegovega glasu, banalne vsakdanje geste, njegove načine razmišljanja in čustvovanja.
    Ko odnos doseže to stopnjo izprijenosti, je jasnost misli že izgubljena. Kajti ena od značilnosti jeze je namreč ta, da se skozi čas ne zmanjša. V takih primerih celo razdalja in molk, namesto da bi breme nerazumevanja ublažila, ga še povečata.
    Vir: www.vaticannews.va

  • PSMM: februar 2024

    PSMM: februar 2024

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE

    MOLITEV IN SLUŽENJE
    IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •

    Molitveni namen za mesec: FEBRUAR 2024

    ZA SMRTNO BOLNE

    »Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje.«

    MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU

    Udeležencem plenarnega zasedanja
    Kongregacije za nauk vere
    Frančišek
    30. januar 2020

    […] Ko bolezen potrka na vrata našega življenja, se vedno bolj pojavlja potreba, da imamo ob sebi nekoga, ki nas gleda v oči, ki nas drži za roko, ki izkazuje svojo nežnost in skrbi za nas, kot usmiljeni Samarijan iz evangelijske prilike (prim. Sporočilo ob 28. svetovnem dnevu bolnikov, februar 2020).

    Tema oskrbe bolnikov v kritičnih in končnih fazah življenja postavlja pod vprašaj nalogo Cerkve, da na novo napiše »slovnico« prevzemanja odgovornosti in skrbi za trpečega. Zgled usmiljenega Samarijana nas uči, da je treba spreobrniti naš pogled srca, kajti pogosto tisti, ki gleda, ne vidi. Zakaj? Zakaj? Ker manjka sočutje. Pri tem se spomnimo, da velikokrat evangelij, ko govori o Jezusu pred trpečim človekom, pravi: »Usmilil se ga je«, »Usmilil se ga je« . . . To je refren Jezusove osebe. Brez sočutja tisti, ki gleda, ni vpleten v to, kar opazuje, in gre naprej. Namesto tega se nekdo, ki ima sočutno srce, dotakne in sodeluje, se ustavi in poskrbi za bolnika.

    Okoli bolnega človeka je treba ustvariti pravo človeško platformo odnosov, ki bo ob spodbujanju zdravstvene oskrbe odprta za upanje, zlasti v tistih mejnih položajih, v katerih telesno bolezen spremljata čustveno nelagodje in duhovna tesnoba.

    Odnosni pristop – in ne zgolj klinični – pri pacientu, upoštevanem v edinstvenosti in v celoti njegove osebe, nalaga dolžnost, da nikogar nikoli ne zapustimo ob prisotnosti neozdravljivih bolezni. Človeško življenje glede na svojo večno usodo ohranja vso svojo vrednost in vse svoje dostojanstvo v kakršnih koli pogojih, tudi v negotovosti in krhkosti, in je kot tako vedno vredno največjega spoštovanja. Sveta Terezija iz Kalkute, ki je živela v slogu bližine in delitve, do konca ohranjala priznanje in spoštovanje človeškega dostojanstva ter umiranje delala bolj človeško, je rekla takole: »Kdor je na življenjski poti prižgal vsaj eno baklo v temni uri nekoga drugega, ni živel zaman.«

    Ob tem razmišljam, koliko dobrega za paliativno oskrbo naredijo hospici, kjer neozdravljivo bolne spremlja kvalificirana medicinska, psihološka in duhovna podpora, da lahko dostojno živijo, tolaženi z bližino dragih oseb, zadnjo fazo njihovega zemeljskega življenja. Upam, da bodo takšni centri še naprej prostori, kjer se predano izvaja »terapija dostojanstva« in tako neguje ljubezen in spoštovanje do življenja. […]

    SPLOŠNA AVDIENCA
    Frančišek
    9. februarja 2022

    Evangelij nam pravi, da pride smrt kot tat. To nam govori Jezus: pride kot tat in kolikor se trudimo obdržati njen prihod pod nadzorom, morda celo načrtovati lastno smrt, ostaja dogodek, s katerim moramo računati in pred katerim se moramo tudi odločati.

    Za nas kristjane velja dvoje. Prvič: smrti se ne moremo izogniti in prav zato je, potem ko smo naredili vse, kar je človeško možno, za ozdravitev bolnega, nemoralno ga še naprej preveč vneto zdraviti (prim. Katekizem katoliške Cerkve, št. 2278). Tu velja stavek vernega božjega ljudstva, preprostih ljudi: »Pustite ga umreti v miru«, »pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi premislek pa zadeva kakovost same smrti, kakovost bolečine, trpljenja. Resnično moramo biti hvaležni za vso pomoč, ki si jo medicina prizadeva dati, da lahko s tako imenovano »paliativno oskrbo« vsak človek, ki se pripravlja preživeti zadnji del svojega življenja, to stori na najbolj človeški način. Vendar pa moramo biti previdni, da te pomoči ne zamenjamo z nesprejemljivimi usmeritvami k ubijanju. Ljudi moramo spremljati v smrt, vendar ne smemo izzvati smrti ali omogočati kakršne koli oblike samomora. Ne pozabite, da mora biti pravica do oskrbe in zdravljenja za vse vedno na prvem mestu, tako da najšibkejši, zlasti starejši in bolni, ne bodo nikoli zavrnjeni. Življenje je pravica, ne smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa jo spodbujati. In to etično načelo zadeva vse, ne le kristjane ali vernike.

    Rad bi poudaril resnični družbeni problem. Tisto »načrtovanje« — ne vem, če je prava beseda — ampak pospeševanje umiranja starejših. Zelo pogosto vidimo v nekem družbenem sloju, da starejšim, ker nimajo sredstev, dajo manj zdravil, kot jih potrebujejo, in to je nečloveško. To jim ne pomaga, pospešeno jih žene v smrt. To ni ne človeško ne krščansko. Za starejše je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: oni so naša modrost. Tudi če ne govorijo ali nimajo smisla, so še vedno simbol človeške modrosti. So tisti, ki so bili pred nami in so nam zapustili veliko lepega, veliko spominov, veliko modrosti. Prosim, ne izolirajte starejših, ne pospešujte umiranja starejših. Pobožati starejšega človeka ima enako upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost, skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, skrbeti zanjo, ljubiti.

  • OZNANILA na 4. nedeljo med letom, 28. 1. 2024

    OZNANILA na 4. nedeljo med letom, 28. 1. 2024

    JEZUS UČI, KAKOR KDOR IMA OBLAST

    V Kafarnáumu je Jezus v soboto šel v shodnico in učil.
    Strmeli so nad njegovim naukom,
    kajti učil jih je kakor tisti, ki ima oblast,
    in ne kakor pismouki.
    V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil:
    »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan?
    Si nas prišel pokončat?
    Vem, kdo si: Sveti, od Boga.«
    Jezus pa mu je zapovedal:
    »Umolkni in pojdi iz njega!«
    Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.
    Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj:
    »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo!
    Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.«
    In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici v Galileji.
    (Mr 1,21-28)

    Na Gospodov dan, ob sobotah, se verni Judje zbirajo v svojih shodnicah. Prebiranje in razlaganje svetega pisma, petje in molitev, jih povezuje in utrjuje v veri.
    In Jezus je razlagal pisma kakor tisti, ki ima oblast, z gotovostjo in prepričanjem, saj je vendar on sam Beseda!
    In ni ostal samo pri besedah, pokazal je tudi v dejanju, da ima oblast nad vsem.
    Gospod, naj prebiram in premišljujem tvojo Besedo, da jo bom mogel živeti!

    NAPOVEDNIK
    Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR, med nami je nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj obhajamo zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.

    Popoldne je ob 15.00 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

    Popoldne je ob 16.00 srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

    Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

    V četrtek, 1. 2., bomo po večerni sv. maši POSPRAVILI JASLICE.

    Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki naklanja mir našim družinam.

    V petek, 2. 2., po večerni sv. maši je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

    JEZUSOVO DAROVANJE, 2. 2.
    V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je starček Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. Zato tudi ljudsko ime praznika – Svečnica.
    Pri nas je nedeljski red sv. maš.

    POSVEČENO ŽIVLJENJE
    S praznikom Jezusovega darovanja je povezano tudi REDOVNIŠTVO in BOGU POSVEČENO ŽIVLJENJE v Cerkvi. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja v redovni skupnosti lahko razumemo samo v veri. Redovniki se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu in zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim. Za našo nadškofijo bo srečanje redovnikov na Ptujski Gori, kjer bo ob 14.30 molitvena ura in potem sv. maša, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl SJ.

    BLAŽEV BLAGOSLOV, 3. 2.
    Sv. škof in mučenec Blaž (316) je rešil mladeniča, ki se je skoraj zadušil, ko je pojedel ribjo kost. V povezavi s tem čudežem Cerkev vsako leto podeljuje Blažev blagoslov. Blagoslovljeni sveči, povezani v obliki križa, duhovnik približa grlu vsakega vernika, ki želi prejeti blagoslov, ki varuje proti boleznim v grlu in vsakemu drugemu zlu.
    Pri obeh mašah bomo podelili BLAŽEV BLAGOSLOV.

    KATEHEZA ZA ODRASLE
    Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

    POPOLNI ODPUSTEK
    Ob 800-letnici jaslic, ki jih je sv. Frančišek postavil v Grecciu, lahko v času od 8. 12. do 2. 2. ob molitvi in ogledu jaslic prejmete popolni odpustek.

    MAŠNI NAMENI
    V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za februar in marec.

    PAPEŽ FRANČIŠEK
    Kateheza pri splošni avdienci,
    24. januar 2024
    Skopost

    Ne gre za greh, ki zadeva samo ljudi, ki imajo veliko premoženje, ampak za transverzalno pregreho, ki pogosto nima nobene zveze s stanjem na tekočem računu. To je bolezen srca in ne denarnice.
    Opazovanja tega zla, ki so jih opravili puščavski očetje, so pokazala, kako se lahko skopost polasti tudi menihov, ki so se odpovedali ogromni dediščini, nato pa so se v samoti svoje celice navezali na predmete majhne vrednosti: niso jih posojali, niso jih delili z drugimi in še manj so jih bili pripravljeni podariti. Navezanost na majhne stvari. Ti predmeti so zanje postali nekakšen fetiš, od katerega se ni bilo mogoče ločiti. Gre za nekakšno regresijo v fazo otroka, ki v rokah drži igračo in ponavlja: »To je moje! To je moje!« Takšna navezanost jemlje svobodo. V tej zahtevi se skriva bolan odnos do realnosti, ki se lahko izrazi v oblikah kompulzivnega kopičenja ali patološkega grmadenja.
    Da bi ozdraveli od te bolezni, so menihi predlagali drastično, a zelo učinkovito metodo: premišljevanje o smrti. Naj si človek na tem svetu nakopiči še tako veliko dobrin, o eni stvari smo popolnoma prepričani: v krsto ne bodo prišle. Dobrin ne moremo vzeti s seboj.
    Vir: www.vaticannews.va

  • MATI USMILJENJA, 25. januar

    MATI USMILJENJA, 25. januar

    Grofica Ivana Felicita Stubenberg je kip Matere božje, ki ga je dobila v Slovenskih Konjicah, najprej postavila na oltar v svoji grajski kapeli v Freibichlu poleg Lipnice. Ljudje so množično prihajali in tudi po celi dan ostajali pred čudodelnim kipom v zaupni molitvi. Zaradi številnih uslišanj so čudodelni kip poimenovali »Mati Usmiljenja«.

    Zaradi velikega števila ljudi, ki so želeli videti čudodelni kip je bila grajska kapela kmalu premajhna. Zaradi velikega števila obiskovalcev se je grofica Ivana Felicita odločila prenesti čudodelni kip Matere Usmiljenja v minoritsko cerkev na Lentu v Mariboru. 25. januarja 1747 so kip Matere Usmiljenja postavili na oltar minoritske cerkve v Mariboru, ki je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju.

    Ob preselitvi minoritov v ukinjeni kapucinski samostan v Mariboru so leta 1786 s seboj prinesli tudi kip Matere Usmiljenja, ki je dobil svoje mesto na glavnem oltarju.

    Kip Matere Usmiljenja so 2. julija 1893 prenesli iz nekdanje kapucinske cerkve v novozgrajeni frančiškanski samostan, kjer je bila v pritličju vzhodnega krila začasna kapela, od leta 1900 pa je v glavnem oltarju novoposvečene cerkve.

    V četrtek, 25. 1. 2024, bo ob 9. uri med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo ob prazniku Matere Usmiljenja obhajali tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov. Zvečer ob 19. uri bo med nami frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden.

    V nedeljo, 28. 1. 2024, bo ob 8.30 in 11.30 zopet med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo obhajali zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.

    Več o zgodovini milostne podobe Matere Usmiljenja >>>
    Molitveno bogoslužje na praznik Matere Usmiljenja >>>

    Po dekretu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov lahko verniki na praznik MATERE USMILJENJA v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK pod običajnimi pogoji: vernik opravi sveto spoved, prejme sveto obhajilo, zmoli po namenu svetega očeta: vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu.

    Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.

    Pogovor na RTV Slovenija, Regijski center Maribor, oddaja Dober večer >>>

    Prispevek časnika Večer >>>