Avtor: br. Janez

KDOR OSTANE V MENI IN JAZ V NJEM, TA RODI OBILO SADU

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
»Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik.
Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani;
in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu.
Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal.
Ostanite v meni in jaz v vas.
Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti,
tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.
Jaz sem trta, vi mladike.
Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu,
kajti brez mene ne morete ničesar storiti.
Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši.
Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo.
Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas,
prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.
V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.«
(Jn 15,1-8)

Primerjava med vinsko trto, vinogradnikom in mladikami je v naši vinorodni deželi zelo jasna.
Mladika, ki ni povezana s trto, nima obstoja, se posuši in jo skurimo.
Jezus nas vabi, da bi ostali povezani z njim, saj bomo le tako obrodili obilo sadu.

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki nam bo dalo obilen blagoslov pri vsem delovanju. Dopoldne bomo obiskali bolnike po domovih.

V petek, 3. 5., je ob 20. uri srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

Prihodnjo nedeljo, 5. 5., je ob 15. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

KATEHEZA
V tednu prvomajskih počitnic, ko v šolah ni pouka, tudi NI VEROUKA. Z veroukom nadaljujemo 6. maja.
Vabljeni k šmarnicam!

ŠMARNICE 2024
Letošnja šmarnična branja nam bodo predstavila dva svetniška kandidata:
Pri DOPOLDANSKIH MAŠAH ob 9. uri bomo prebirali šmarnična razmišljanja za odrasle z naslovom NAJ TI BOM NEŽNI RDEČI CVET, božja služabnica CVETANA PRIOL avtorja p. Branka Petauerja OCist. Mariborčanka Cvetana je z vsakdanjim delom, glasbenim udejstvovanjem in s preizkušnjo bolezni pričevala o navdušeni hoji za Gospodom in veličini njegove ljubezni. Branje bomo sklenili s petjem Marijinih litanij po asiškem napevu.
Pri VEČERNIH MAŠAH ob 19. uri pa bomo prisluhnili šmarnicam za otroke z naslovom TVOJ TALENT ŠTEJE, zgodba o misijonarju in božjem služabniku ANDREJU MAJCNU avtorice Barbare Kastelec. Letos se spominjamo 120 let od Majcnovega rojstva in krsta v naši cerkvi (1904), 25 let od njegove smrti (1999) in 100 let od njegovega prihoda na Rakovnik (1924).
Pred večernimi mašami bomo vsak dan pred Najsvetejšim molili rožni venec in Marijine litanije.
V mesecu maju bomo vsako nedeljo pred večerno mašo ob 18.30 prepevali Marijine litanije.
»Spet kliče nas venčani maj,
k Mariji v nadzemeljski raj!«

ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 5. 5., se bomo pri sv. mašah spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja!

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (8.-12. 5. 2024) bomo romali z avtobusom v Lurd z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na spletu: www.bazilika.info/romanje-v-lurd-2024
Prijave pri agenciji Sajko turizem.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
24. april 2024
Milostno življenje po Duhu
Na poti k polnosti življenja, ki je del usode vsakega človeka, kristjan uživa posebno pomoč Svetega Duha, Jezusovega Duha. Ta se uresničuje z darom treh drugih, izrazito krščanskih kreposti, ki se v novi zavezi pogosto omenjajo skupaj. Te temeljne drže, ki zaznamujejo kristjanovo življenje, so vera, upanje in ljubezen. Krščanski pisci so jih kmalu poimenovali teologalne kreposti, saj jih sprejmemo in živimo v odnosu z Bogom, da bi jih razlikovali od drugih, imenovanih glavne ali kardinalne kreposti, saj predstavljajo »tečaj« (lat. cardo) dobrega življenja. Tri teologalne kreposti prejmemo pri krstu in prihajajo od Svetega Duha. Tako teologalne kot glavne kreposti, vključene v številna sistematična razmišljanja, so tako sestavile čudovito sedmerico, ki je pogosto postavljena v nasprotje s sedmimi glavnimi grehi. Katekizem katoliške Cerkve takole opredeljuje delovanje teologalnih kreposti: »… so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja. Božje kreposti oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako usposobil, da delujejo kot njegovi otroci in zaslužijo večno življenje. Božje kreposti so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja« (KKC, 1813).
Vir: www.vaticannews.va

DOBRI PASTIR DA ŽIVLJENJE ZA SVOJE OVCE

Tisti čas je Jezus rekel:
»Jaz sem dobri pastir.
Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.
Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove,
pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk,
in volk jih pograbi in razkropi.
Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.
Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene,
kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta.
Svoje življenje dam za ovce.
Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva.
Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.
Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem.
Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe.
Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem.
To naročilo sem prejel od svojega Očeta.« (Jn 10,11-18)

Dandanes težko najdeš dobrega pastirja, ki ne bi bil pod stalno napetostjo in razpetjem med pozitivnim in negativnim polom. Takšni so pač električni pastirji.
Jezus pa o sebi pravi, da je dobri pastir, ki dá svoje življenje za ovce, za tiste, ki so mu zaupani. On pozna svoje, njegovi poznajo Njega.
Gospod, ali poznaš tudi mene? Ali te jaz dovolj poznam, da lahko sledim tvojemu glasu? Vodi in varuj me!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Popoldne je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V torek, 23. 4., je ob 17.00 sestanek za STARŠE PRVOOBHAJANCEV.

DUHOVNI POKLICI
Danes obhajamo NEDELJO DOBREGA PASTIRJA in sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost.
Pridružite se na PEŠ ROMANJU na PTUJSKO GORO v soboto, 27. aprila 2024. Geslo romanja: Zgodi se tvoja volja! (Mt 6,10).
Molitveni namen romanja: za dobre družine in za nove duhovne poklice.
Potek:
• ob 5.45 zbiranje v Mariborski stolnici;
• ob 6.00 blagoslov romarjev in odhod;
Romarjem se lahko pridružite na vmesnih postajah: Hoče (8.15), Slivnica (9.30), Rače (11.30), Cirkovce (14.00);
• ob 16h sveta maša na Ptujski Gori.
Zaradi lažje organizacije se za romanje prijavite najkasneje do 24. 4. 2024.
Informacije in prijave: Pastoralna služba (Branka) 059 080 300 ali e-pošta: pastoralna.sluzba@nadskofija-maribor.si

ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 5. 5., se bomo pri sv. mašah spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja!

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (8.-12. 5. 2024) bomo romali z avtobusom v Lurd z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na spletu: www.bazilika.info/romanje-v-lurd-2024
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 23. 4., od 9.30 do 11.00.

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
17. april 2024
Zmernost
Danes bom govoril o četrti in zadnji glavni kreposti: zmernost. Ta krepost ima skupaj z ostalimi tremi krepostmi zelo dolgo zgodovino in ne pripada samo kristjanom. Za Grke je bil cilj udejanjanja kreposti sreča. Filozof Aristotel je napisal svoje najpomembnejše delo o etiki in ga namenil sinu Nikomahu, da bi ga poučil o umetnosti življenja. Zakaj vsi iščemo srečo, vendar pa jo le redki dosežejo? To je vprašanje. Da bi odgovoril na to vprašanje, Aristotel obravnava temo vrlin, med katerimi ima pomembno mesto enkrátea, to je zmernost. Grški izraz dobesedno pomeni »oblast nad samim seboj«. Ta vrlina je torej sposobnost samoobvladanja, umetnost, da se ne pustimo premagati uporniškim strastem, da v red spravimo to, kar Manzoni imenuje »zmešnjava človeškega srca«.
Katekizem katoliške Cerkve pravi, da je zmernost »nravna krepost, ki brzda privlačnost naslad (ugodja) in daje ravnotežje pri uporabi ustvarjenih dobrin. Zmernost usposablja voljo za gospostvo nad nagoni in ohranja teženja v mejah dostojnosti in poštenosti. Zmeren človek usmerja svoje čutne želje k dobremu, ohranja zdravo razsodnost ter se ne ravna po svojem poželenju in po svoji moči, da bi sledil pohlepu svojega srca« (št. 1809).
Zmernost je torej, kakor pravi italijanska beseda, krepost prave mere.
Vir: www.vaticannews.va

KRISTUS JE MORAL TRPETI IN VSTATI OD MRTVIH

Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti
in kako sta prepoznala Jezusa po lomljenju kruha.
Ko so se oni pogovarjali o tem,
je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«
Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.
Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?
Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz.
Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti,
kakor vidite, da jih imam jaz.«
Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel:
»Imate tukaj kakšno jed?«
Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.
Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas:
Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«
Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.
Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih,
in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov,
s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.«
(Lk 24,35-48)

Jezusa so prepoznali po lomljenju kruha in po prebodenih rokah in nogah. In ker so se še vedno čudili in niso verjeli, je pred njimi pojedel kos pečene ribe.
Ponovno jim je razložil, da se je moralo izpolniti, kar je bilo pisano o njem v postavi, prerokih in psalmih. Spomnil jih je, da so oni priče teh reči.
Gospod, tudi jaz želim biti tvoj pričevalec!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

Popoldne je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V četrtek, 18. 4., je ob 20. uri v naši baziliki SLAVLJENJE. Vabljeni!

Prihodnjo nedeljo, 21. 4., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Prihodnjo nedeljo, 21. 4., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

DUHOVNI POKLICI
Od 14. do 21. aprila 2024 obhajamo TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE, ki bo letos potekal pod geslom Prosite Gospoda žetve!
V tednu molitve posebej molimo za nove duhovne poklice, svetost ter stanovitnost poklicanih.
V nas in v vsakem verniku naj bi ta čas milosti prebudil in okrepil zavest: osebno sem odgovoren za prebujanje, rast in dozorevanje poklicev, ker sem poklican, da se tudi po meni širi Božje delo odrešenja v ta svet. Po meri prejete milosti. Odločitev za intenzivno obhajanje tedna molitve, pomeni izbrati Kristusa, izbrati življenje, izbrati pot vere, ki odrešuje.
Pridružite se na PEŠ ROMANJU na PTUJSKO GORO v soboto, 27. aprila 2024. Geslo romanja: Zgodi se tvoja volja! (Mt 6,10).
Molitveni namen romanja: za dobre družine in za nove duhovne poklice.
Potek:
• ob 5.45 zbiranje v Mariborski stolnici;
• ob 6.00 blagoslov romarjev in odhod;
Romarjem se lahko pridružite na vmesnih postajah: Hoče (8.15), Slivnica (9.30), Rače (11.30), Cirkovce (14.00);
• ob 16h sveta maša na Ptujski Gori.
Zaradi lažje organizacije se za romanje prijavite najkasneje do 24. 4. 2024.
Informacije in prijave: Pastoralna služba (Branka) 059 080 300 ali e-pošta: pastoralna.sluzba@nadskofija-maribor.si

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo namene za april in maj.

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (8.-12. 5. 2024) bomo romali z avtobusom v Lurd, največji romarski kraj katoliške cerkve, z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali.
Podrobnosti najdete na spletu: www.bazilika.info/romanje-v-lurd-2024
Cena je 495 € pri najmanj 40 potnikih!
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
10. april 2024
Srčnost
To je najbolj »bojevita« vrlina. Če je bila prva izmed glavnih kreposti, razumnost, povezana predvsem s človekovim razumom, in je pravičnost našla svoje domovanje v volji, so to tretjo krepost, srčnost, sholastični avtorji pogosto povezovali s tem, kar so starodavni avtorji imenovali »strastno hotenje«. Antična misel si ni predstavljala človeka brez strasti: bil bi kamen. In ni rečeno, da so strasti nujno ostanek greha, vendar pa jih je treba vzgajati, usmerjati, očiščevati z vodo krsta ali bolje rečeno z ognjem Svetega Duha. Kristjan, ki nima poguma, ki svojih moči ne upogiba v dobro, ki nikogar ne izzove, je nekoristen kristjan. Jezus ni prosojen in aseptičen Bog, ki ne pozna človeških čustev. Nasprotno. Spričo smrti prijatelja Lazarja plane v jok; in v nekaterih njegovih izrazih se kaže njegov goreč duh, kot tedaj, ko reče: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49); in spričo trgovine v templju se je silovito odzval (prim. Mt 21,12-13).
Vendar pa sedaj poskušajmo najti bivanjski opis te zelo pomembne kreposti, ki nam pomaga, da v življenju obrodimo sadove. Starodavni avtorji – tako grški filozofi kot krščanski teologi – so v kreposti srčnosti prepoznali dva vidika: pasivnega in aktivnega.
Vir: www.vaticannews.va

ČEZ OSEM DNI JE PRIŠEL JEZUS

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
(Jn 20,19-31)

Vstali Jezus prinaša mir, ki je sad Svetega Duha. Zbranim apostolom podeljuje oblast odpuščanja grehov in tako vzpostavi zakrament sv. spovedi.
Dokler se ne srečamo z vstalim Jezusom, ga težko sprejmemo za svojega Gospoda.
Gospod, naj verujem vate!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 15h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 14. 4., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

Prihodnjo nedeljo, 14. 4., je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Danes obhajamo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi BELO NEDELJO ali NEDELJO BOŽJEGA USMILJENJA.
Ime bela nedelja izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih.
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 2000 določil, da se prva nedelja po veliki noči imenuje nedelja Božjega usmiljenja. Pri tem se je oprl na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju.
Povod pa je bilo Jezusovo razodetje sv. sestri Favstini Kowalski: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo namene za april in maj.

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo proti Sladki Gori in Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 9. 4., od 9.30 do 11.00.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
3. april 2024
Pravičnost
Prišli smo do druge glavne kreposti: danes bomo govorili o pravičnosti. To je najodličnejša družbena vrlina. Katekizem katoliške Cerkve jo opredeli takole: »Pravičnost je nravna krepost, ki obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu, kar jima gre« (št. 1807). To je pravičnost. Kadar se omenja pravičnost, se pogosto navaja tudi geslo, ki jo predstavlja: »unicuique suum – to je vsakemu svoje«. Gre za krepost prava, ki skuša pravično urejati odnose med ljudmi. Alegorično jo predstavlja tehtnica, saj je njen cilj »poravnati račune« med ljudmi, zlasti kadar obstaja nevarnost, da bi prišlo do kakšnega neravnovesja. Njen namen je, da se v družbi z vsakim ravna v skladu z njegovim dostojanstvom. Toda že starodavni učitelji so učili, da so za to potrebne tudi druge krepostne drže kot so dobrohotnost, spoštovanje, hvaležnost, vljudnost, poštenost: kreposti, ki prispevajo k dobremu sobivanju med ljudmi.
Vsi razumemo, da je pravičnost temeljnega pomena za mirno sobivanje v družbi: svet brez zakonov bi bil svet, v katerem je nemogoče živeti, spominjal bi na džunglo. Brez pravičnosti ni miru. Če se pravičnosti ne spoštuje, nastajajo konflikti. Brez pravičnosti se uveljavlja zakon prevlade močnejšega nad šibkejšim in to ni prav.
Vir: www.vaticannews.va

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)

Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!

NAPOVEDNIK
V torek, 2. 4., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da nam bo varno zavetje v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mu bodo vdani in posvečeni, se ne bodo pogubili.

V petek, 5. 4., je ob 20h srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

Prihodnjo nedeljo, 7. 4., je ob 15h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

VELIKA NOČ, 31. 3.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalni kvintet MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – zbor LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.

Λ – VELIKONOČNA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.

VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

VELIKONOČNO VOŠČILO
Prazen grob naj navdaja z vero, da je Jezusovo vstajenje velik dar za vse nas.
Želimo vam vesele in doživete velikonočne praznike!

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
27. marec 2024
Potrpežljivost
Preteklo nedeljo smo poslušali pripoved o Gospodovem trpljenju. Jezus na trpljenje, ki ga prestaja, odgovarja s krepostjo, ki je zelo pomembna, čeprav ne sodi med tradicionalne: krepost potrpežljivosti. Zadeva prenašanje tega, kar trpimo: ni naključje, da ima beseda potrpežljivost isti koren kot trpljenje. In ravno v trpljenju se pokaže potrpežljivost Kristusa, ki s krotkostjo in blagostjo sprejema aretacijo, klofutanje in krivično obsodbo; pred Pilatom se ne pritožuje; prenaša žalitve, pljunke in bičanje vojakov; nosi težo križa; odpusti tistim, ki ga pribijejo na les in na križu se ne odzove na izzivanje, ampak podarja usmiljenje. To je Jezusova potrpežljivost. Vse to nam govori, da Jezusova potrpežljivost ni v stoičnem odporu v trpljenju, ampak je sad večje ljubezni.
Apostol Pavel v tako imenovani »hvalnici ljubezni« tesno povezuje ljubezen in potrpežljivost. Ljubezen je velikodušna, je potrpežljiva. Izraža presenetljivo misel, ki se v Svetem pismu pogosto pojavlja: Bog se spričo naše nezvestobe pokaže »počasen v jezi«: namesto da bi dal duška svojemu odporu do človekovega zla in greha, se razodene kot večji, vsakokrat pripravljen začeti znova z neskončno potrpežljivostjo.
Vir: www.vaticannews.va

BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU

Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori,
je Jezus poslal dva izmed svojih učencev in jima rekel:
»Pojdita v vas, ki je pred vama.
Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička,
na katerem še nikoli ni sedél noben človek.
Odvežita ga in pripeljita.
In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹, recita:
›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sem.‹ «
Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti,
ter ga začela odvezovati.
Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli:
»Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?«
Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili.
Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj.
Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče,
drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih.
Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:
»Hozána! Blagoslovljën, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida,
kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«
(Mr 11,1-10)

Ob Jezusovem slovesnem prihodu v Jeruzalem so mu množice vzklikale in ga pozdravljale ter mu mahale s palmovimi in oljčnimi vejami.
Nekaj dni kasneje pa je množica zahtevala njegovo križanje.
Gospod, naj te ne neham slaviti!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

SPOVEDOVANJE
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (25.-29. 3. 2024) bo v baziliki SPOVEDNO DEŽURSTVO od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.

GOSPODOVO OZNANJENJE
Letos je bilo zaradi velikega tedna prestavljeno na soboto, 23. 3.

KRIŽEV POT, 27. 3.
Univerzitetna župnija v Mariboru vabi na tradicionalni KRIŽEV POT PO MESTNIH ULICAH. Ob 19. uri bo v mariborski stolnici sv. maša in nato križev pot, ko se bodo mladi odpravili na pot za Njim po mestnih ulicah in trgih.

VELIKI ČETRTEK, 28. 3.
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sv. maša (spomin zadnje večerje) in češčenje Najsvetejšega v JEČI.

VELIKI PETEK, 29. 3.
7.30 – molitev brevirja pri JEČI;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem GROBU.
Dan STROGEGA POSTA.

VELIKA SOBOTA, 30. 3.
7.30 – molitev brevirja pri GROBU.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 17.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.
19.00 – VELIKONOČNA VIGILIJA, začne se z blagoslovom ognja v atriju.

VELIKA NOČ, 31. 3.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalna skupina MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 26. 3., od 9.30 do 11.00.

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
20. marec 2024
Razumnost
Razumnost skupaj s pravičnostjo, srčnostjo in zmernostjo predstavlja tako imenovane štiri glavne kreposti, ki niso izključna domena kristjanov, ampak spadajo v dediščino starodavne modrosti, zlasti grških filozofov. Zato je bila ena najzanimivejših tem pri srečanju in inkulturaciji ravno tema kreposti.
Začnimo z razumnostjo. To ni krepost bojazljive osebe, ki vedno okleva, kaj naj stori. Ne, to je napačna razlaga. Prav tako ni samo previdnost. Dodeliti prvo mesto razumnosti pomeni, da je človekovo delovanje v rokah njegove inteligence in svobode. Razumna oseba je ustvarjalna: razmišlja, presoja, poskuša razumeti kompleksnost realnosti in ne dovoli, da bi jo premagala čustva, lenoba in pritiski iluzij.
V svetu, v katerem prevladujejo videz, površinske misli in banalnost tako dobrega kot zla, je treba obnoviti starodavno učenje o razumnosti.
Razumnost prav tako uči, da je, kot pravijo, »odličnost sovražnik dobrega«. Prevelika gorečnost lahko v nekaterih situacijah povzroči katastrofo: lahko uniči gradnjo, za katero bi bila potrebna postopnost; lahko povzroči konflikte in nerazumevanje; lahko celo sproži nasilje. Razumna oseba zna varovati spomin na preteklost, ker ve, da je izročilo dediščina modrosti.
Vir: www.vaticannews.va

ČE SEME UMRE, OBRODI OBILEN SAD

Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
(Jn 12,20-33)

K Jezusovim učencem so pristopili s prošnjo, da bi radi videli Jezusa. Ko so to povedali Jezusu, jim razloži, da se sad lahko vidi šele potem, ko je seme dano v zemljo in umre, nato obrodi obilo sadu.
Videti Jezusa pomeni najprej služiti mu in hoditi za njim.
Gospod, nakloni mi milost, da te bom znal prepoznati in videti v ubogih in ti pomagati!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 15h DEKANIJSKI KRIŽEV POT na Kalvarijo. Zbirno mesto je pri spodnji kapelici nad mestnim parkom.

Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Popoldne je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V četrtek, 21. 3., je ob 20.00 v naši baziliki SLAVLJENJE. Vabljeni!

PAPEŠKA NEDELJA, 17. 3.
V sredo, 13. 3. 2024, smo obhajali 11. obletnico izvolitve PAPEŽA FRANČIŠKA, zato je danes papeška nedelja. V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

POSTNI ČAS
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE:
23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

GOSPODOVO OZNANJENJE
Letos je praznovanje zaradi velikega tedna prestavljeno na soboto, 23. 3.
Pri nas bodo sv. maše po nedeljskem redu.
V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

CVETNA NEDELJA, 24. 3.
Blagoslov zelenja (butar, presmecev, oljčnih vejic, …) bo pri vseh svetih mašah: ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h.
Ob 10. uri bo blagoslov pred baziliko.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 1830 ter v nedeljo ob 1830.

SPOVEDOVANJE
V okviru radijskega misijona bo pri nas SPOVEDNI DAN v petek, 22. 3., od 7h do 19h.
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (25.-29. 3. 2024) bo v baziliki SPOVEDNO DEŽURSTVO od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.

KARITAS – POMOČ V STISKI
Župnijska karitas se tudi v teh časih sooča s številnimi ljudmi v stiski in redno prosilcem razdeljuje prehrambene pakete. Na vse se obračajo s prošnjo, če bi lahko DO CVETNE NEDELJE prinesli tudi kakšno pomoč v hrani, higienskih pripomočkih oz. v denarni pomoči. Bog povrni za vsak dar!

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
13. marec 2024
Krepostno delovanje
Rimski filozofi so kreposti imenovali virtus, grški pa aretē. Latinski izraz izpostavlja predvsem to, da je krepostna oseba močna, pogumna, sposobna discipline in askeze; izvrševanje vrlin je sad dolgega kaljenja, ki zahteva napor in tudi trpljenje. Grška beseda aretē pa po drugi strani označuje nekaj, kar odlikuje, izstopa, vzbuja občudovanje. Krepostna oseba je torej tista, ki se ne izpridi s popačenjem, ampak je zvesta svoji poklicanosti, v celoti uresniči samo sebe.
Bili bi na napačni poti, če bi mislili, da so svetniki izjeme človeštva, nekakšen ozek krog prvakov, ki živijo onkraj meja naše vrste. Svetniki so v tej perspektivi, ki smo jo pravkar predstavili glede kreposti, v resnici tisti, ki postanejo v polnosti to, kar so, ki uresničujejo poklicanost, lastno vsakemu človeku. Kako srečen bi bil svet, če bi bili pravičnost, spoštovanje, vzajemna dobrohotnost, velikodušnost in upanje skupna normalnost in ne redka anomalija! Zato bi morali v teh dramatičnih časih, ko se pogosto soočamo z najslabšim, kar je v človeku, ponovno odkriti poglavje o krepostnem delovanju in ga vsi udejanjati. V popačenem svetu se moramo spomniti oblike, v katero smo bili oblikovani, Božje podobe, ki je v nas vtisnjena za vedno.
Vir: www.vaticannews.va