Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21,25.27-28)
Prišel bo čas, ko se bo majalo ne le, kar je majavega na zemlji, temveč se bodo majale tudi nebeške sile. Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah, ljudje bodo koprneli od pričakovanja vsega, kar pride na svet. Vse varnostne naprave bodo šle po zlu, vse varnostne ustanove nas bodo pustile na cedilu. Spraševali se bomo, zakaj nam je dano življenje, ko pa ga zasleduje smrt; čemu nam je vlita sla po bivanju, ko pa nam je stalno za petami vsemogočni nič. Kdo se nad vsem tem naslaja, zakaj uganja z nami to nesmiselno potegavščino?
Ni potegavščina in ni naslanjanje. Je pa Nekdo, ki vsa ta dogajanja vodi in nam hoče z njimi dopovedati, da sta zemlja, ki na njej bivamo, in nebo, ki se nad nami boči, le naš začasni dom. Prej ali slej se bosta morala umakniti novemu nebu in novi zemlji. Pod tem novim nebom in na tej novi zemlji bomo dosegli varnost, po kateri težimo. Tisti, ki nas tja vodi, pa nas želi rešiti vsega, kar nas na poti do tja ovira.
Zato nas Božja beseda 1. adventne nedelje želi pripraviti na prihod Sina človekovega!
Po: Beseda da besedoGospod, hvala, ker nam je dan še en adventni čas, da bi znova odkrili Tebe – neskončno usmiljenega in potrpežljivega prijatelja in Gospoda. Pomagaj nam, da se bomo dobro pripravili na Tvoj prihod.
Priložnost za dobro pripravo nam daješ že danes, na prvo adventno nedeljo, ki je hkrati nedelja Karitas. Nedelja, ko praznuje dobrota. Ali ta resnično živi v našem vsakdanu? Naj se plamenček dobrote in ljubezni, ki ga je Gospod položil v nas, razplamti v ogenj, ki bo osrečeval številne ljudi okrog nas.
NAPOVEDNIK
PRIŠEL JE ADVENTNI ČAS
Pred nami je adventni čas, ko » … polni blaženega (osrečujočega) upanja pričakujemo prihod našega odrešenika Gospoda Jezusa Kristusa«. Prižgali bomo adventne sveče. V poglobljeni in pomnoženi molitvi prižgimo luč vere in upanja najprej v svojem srcu, da ga bomo mogli prižgati tudi drugim. Če kdo, smo prav kristjani poklicani, da v teh zmedenih časih, ko v mnogih upanje ugaša, kljub najrazličnejšim težavam postanemo pričevalci upanja in veselja.
»Rosite nebesa od zgoraj in oblaki naj dežijo pravičnost« (Iz 45,8), so klicali preroki v svet nasilja, krivic, zmot in teme.
Napovedovali so odrešenika, ki naj bi oznanil blagovest ubogim in oklical leto Gospodove milosti (prim. Iz 61,1-2). Ko je po Mariji prišel, je z oznanilom Božje ljubezni, s smrtjo na križu in z vstajenjem prinesel upanje vsemu človeštvu. To upanje je krščanstvu omogočilo zgodovinski uspeh in je razlog obstoja in poslanstva krščanstva za vse čase.V ponedeljek, 3. decembra, bo ob 10.00 SREČANJE ZA LJUDSKE PEVCE.
V torek, 4. decembra, bo ob 17. uri otroke obiskal SVETI MIKLAVŽ. Zaradi miklavževanja ne bo verouka. Ob 17.00 bo v dvorani kratka Miklavževa igra, nato pa obdarovanje otrok.
V petek, 7. decembra, bo ob 20. uri SEJA ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
V soboto, 8. decembra, bomo obhajali slovesni praznik BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE. Zvečer ob 18.30 vas vabimo k petim litanijam Matere Božje. Svete maše bodo ta dan po nedeljskem urniku.
V nedeljo, 9. decembra, bo ob 16.30 redno SREČANJE ČLANOV FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
Za obisk MARIJE, ADVENTNE ROMARICE, je še vedno nekaj prostih terminov. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 9. 12. 2018:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
DUHOVNA ISKRICA
Nobeno človeško življenje ni brez napak, le brezmadežna Božja Mati stoji popolnoma čista pred Božjim veličastvom. Kakšno veselje, če pomislim, da je ta Devica naša Mati!
sv. Terezija Deteta Jezusa
SVETNIK TEDNA
FRANČIŠEK KSAVERIJ
3. december
Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, eden največjih v zgodovini Cerkve. Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonov.
Rodil se je leta 1506. Leta 1534 pa bil eden od sedmih mladih mož, ki so se posvetili Bogu in položili temelje Družbi Jezusovi. Leta 1540, ko je bil njihov red že potrjen, je papež poslal jezuite, ki jih je vodil Frančišek Ksaverij, v jugovzhodno Azijo. Samo na jugu Indije je v enem mesecu krstil več kot 10.000 ljudi. Tam je ustanavljal tudi samostanske postojanke in jih zaupal sodelavcem, sam pa šel dalje. Leta 1547 je prišel na Japonsko, a se je vrnil proti Kitajski, da bi sprva tam oznanjal evangelij. Na Otoku Sancian ga je napadla mrzlica. Umrl je 2. decembra 1552, star komaj 46 let. Pokopan je v mestu Goa. Za svetnika pa je bil razglašen 1622.
Dodaj odgovor