Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena.
(Mr 3,4-5)DANES NIMAM ČASA
Ali se nam ne dogaja, da ob vsej zaposlenosti in ihtavi dejavnosti pozabljamo na bistveno? Naši dnevi so izpolnjeni z neštetimi obveznostmi, naš rokovnik je prepoln in včasih v njem že zmanjkuje prostora, kamor bi vpisali naloge, ki nas še čakajo. Dnevi, tedni, meseci nam minevajo v zasopli naglici. Potem se pa kakšen večer nenadoma zdrznemo in zavemo, da smo ob vsem tem pozabili in zanemarili bistveno. Ugotovimo, da smo si vzeli premalo časa zase, za družino, tihoto, molitev, predvsem pa za sočloveka, za obisk, na katerega je kdo spet zaman čakal.
Takrat se navadno vključi naš samoobrambni mehanizem. Takoj imamo pri roki vsakovrstne izgovore: »Saj nimam časa. Toliko dela je.« Najpogostejše opravičilo! Kolikokrat nam prav pride! A če bi bili res iskreni, bi morali dodati še eno kratko besedico: nimam časa zate. Kajti vsak dan imamo vsi zemljani do sekunde enak odmerek časa: 24 ur. Izgovor »nimam časa« pomeni torej: Nekdo drug je zame pomembnejši, nekaj drugega sem postavil na prvo mesto. Toliko imam časa za nekoga, kolikor je tisti človek zame vreden.«
»Sin človekov je Gospod tudi sobote,« je rekel Jezus. To se pravi: Gospod in gospodar naših delovnih in prazničnih dni, gospodar našega časa. Nismo si sami izbrali, kdaj hočemo priti na svet, in tudi čas našega odhoda nam je neznan. Nekdo drug je gospodar našega časa.
V resnici ne potrebujemo več časa, ampak modrosti, da bi vse ure prav izrabili. Nekaj ur moramo prihraniti za stvari, ki niso ukaz in dolžnost: za tihoto in zbranost, za igro in razvedrilo, za ljudi ob poti našega življenja, ki potrebujejo človeka. Vsaka ura je kot košček njive, ki bi jo morali preorati in v brazde posejati ljubezen, take misli in besede, ki bodo obrodile dober sad.
Bogdan Dolenc, Sejalec
NAPOVEDNIK
V petek, 8. junija, je SLOVESNI PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA. Svete maše bodo po delavniškem redu.
Praznik Srca Jezusovega je praznik Božje ljubezni, ki nam je dokazana s prebodenim srcem, iz katerega so izšle vse dobre misli, hrepenenja, dejanja, besede, vse do poslednjih besed na križu. Ljubezen tega srca objema vse ljudi, vse stvarstvo in nas vabi, da se posvetimo in izročimo Jezusovemu srcu ter mu zadoščujemo, ne le za svoje grehe, temveč tudi za grehe drugih.V petek, 8. junija, in v soboto, 9. junija, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.
V soboto, 9. junija, je PRAZNIK SRCA MARIJINEGA.
V nedeljo, 10. junija, bo pri sveti maši ob 10. uri SKLEP VEROUČNEGA LETA. Po maši bodo veroučenci dobili spričevala.
V nedeljo, 10. junija, bo ob 13.00 za Kalvarijo PIKNIK ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN KRATKA SEJA ŽPS.
V nedeljo, 10. junija, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.
ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
V soboto, 23. junija, bomo poromali k Mariji na Svete Višarje. Od tam bomo nadaljevali pot na Avstrijsko Koroško, ki je zibelka prve slovenske države, Karantanije. Tu je tudi zibelka krščanstva in Marijinega češčenja med Slovenci.
Obiskali bomo Gospo Sveto in cerkev Matere Božje na Vrbskem jezeru. Cena za vožnjo in vzpenjačo na Svete Višarje je 37 €. Kosilo je v lastni režiji. Prijave sprejemamo do nedelje, 17. junija 2018. Odhod avtobusa bo ob 6.00 izpred bazilike.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 10. 6. 2018:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
DUHOVNA ISKRICA
Čemu bi ugibali, po kakšni poti bo poslej teklo naše življenje, da je le Tvoja pot! Kaj bi spraševali, kam pelje, če nas le pripelje k Tebi! Kaj bi skrbeli, kaj vse nam misliš naložiti, da nam le pomagaš vse nositi z dobro voljo, zvestim srcem in v pravem duhu. (John Henry Newman)
SVETNIK TEDNA
BONIFACIJ, 5. junij
Ime Bonifacij pomeni »dobrotnik« »človek, ki dela dobro«. Ta pomen je sveti Bonifacij, apostol Nemčije, tudi potrdil. Njegova domovina je bila Anglija. Rodil se je okoli leta 673 in nosil ime Vinfrid. Že v mladih letih je stopil v samostan in se poglobil v študij. Nekaj časa je bil učitelj gramatike v samostanski šoli. Ko se je bližal štiridesetemu letu, je v sebi začutil klic za misijonsko delo na evropski celini. Leta 718 je zato odšel v Rim, kjer je od papeža dobil vsa pooblastila za oznanjevanje evangelija. V znamenje svoje povezanosti z rimsko Cerkvijo si je tedaj privzel ime Bonifacij. Odšel je v pokrajino Hesen, kjer je spreobrnil mnogo ljudi in ustanovil samostan. O tem nepričakovanem uspehu je poročal papežu. Ta ga je posvetil v škofa in mu naročil, naj organizira cerkveno življenje na področju nemško govorečih rodov. Ko je začel delati red v sami krščanski skupnosti ter je grajal samovoljo plemičev in škofov, je naletel na oster odpor. Leta 753 ga je v okolici Utrechta napadla skupina poganov, ki so ga ubili z mečem. Njegovo truplo so verniki kasneje zmagoslavno prepeljali v Fuldo, kjer je danes sedež nemške škofovske konference.
Dodaj odgovor