OZNANILA na 7. velikonočno nedeljo, 13.5.2018

Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. Izróčil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. (Jn 17,13-15.18-19)

V evangeliju današnje nedelje se srečamo z besedami, ki jih je Kristus izrekel, preden je šel v smrt, in so za kristjane svete še na poseben način. Med zadnjimi Kristusovimi besedami je tudi molitev za učence, ki bodo nadaljevali njegovo delo. In za kaj Kristus prosi Očeta? Najprej prosi, da bi učenci ostali zvesti: »Ohrani jih v svojem imenu.« Pomenljivo je, da tudi danes njegovi učenci nismo zvesti. Hitro se navdušimo za Kristusa, a kmalu odnehamo. Radi gremo k maši za velike praznike, da bi bili zvesti nedeljo za nedeljo, pa nas zmanjka. Koliko zakoncev ne zmore biti zvestih zakramentu … Pomislimo tudi na »zvestobo« birmancev.
Dalje Kristus prosi za enost med učenci: »Da bodo eno kakor midva.« Razdeljenost Jezusovih učencev je stalni vzrok pohujšanja in medsebojne razprtije zmanjšujejo moč našega pričevanja. Kristus prosi tudi, da bi bili učenci posvečeni v resnici: »Posveti jih v resnici.« Jezus je razodetje nevidnega Boga. Resnica za nas ni abstrakten pojem, ampak oseba Jezusa Kristusa. Biti nezvesti Resnici zato pomeni biti nezvesti Bogu. Kako hitro lahko krščanski nauk zožimo na abstraktno učenje, pozabljamo pa na oseben odnos z Resnico, ki je Kristus sam.
Zanimivo, da na nedeljo, ko beremo besede o resnici, v Cerkvi obhajamo nedeljo javnih občil. Naj se zato danes dviga naša prošnja h Gospodu, da bi bili tudi mi, njegovi sodobni učenci, ki živimo v svetu medijske kulture, posvečeni v resnici, tako da bomo kritično sprejemali medijska sporočila. Naj v povezanosti s Kristusom, ki je Resnica, razlikujemo zrnje od plev.
Kristus dalje prosi, da bi bili učenci obvarovani hudega. Ne obljublja jim, da bodo na svetu brez težav, ampak prosi, da bi imeli moč in bi vzdržali.
Tudi ko se mi trudimo, da bi bili Jezusovi učenci in prinašalci njegove besede svetu, velikokrat naletimo na težave. V težavah naj nam bo opora dejstvo, da je Kristus z nami.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

NAPOVEDNIK

V petek bo ob 17.00 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV, priprava na slovesnost prvega svetega obhajila, generalka ter ob 18.30 SPOVED PRVOOBHAJANCEV in staršev.

V soboto, 19. maja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 20. maja, bo v baziliki ob 10.00 SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA.
Pri sveti maši bodo prepevali MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

V nedeljo zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 20. 5. 2018:

  • ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
  • ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
  • ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

MOLITVENA PODPORA
Brevír je katoliška liturgična knjiga z dnevnimi obveznimi molitvami za duhovnike, pa tudi laike. To molitev drugače imenujemo tudi Molitveno bogoslužje ali Liturgija psalmov. Latinsko se imenuje Breviarium Romanum. Ime BREVIR izhaja iz latinske besede brevis, kar pomeni kratek, zgoščen. To je najstarejša oblika molitve, ki se je ohranila od prvih kristjanov in se preoblikovana ohranila do današnjih dni. Zadnjo preureditev brevirja je v Apostolski konstituciji, ki je uvajala molitveno bogoslužje, prenovljeno po naročilu drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora opisal papež Pavel VI. leta 1970. Pred tem je bil brevir namenjen samo duhovnikom, zdaj pa ga molijo vsi duhovniki, redovniki, redovnice, bogoslovci in tudi nekateri laiki, kar pa se še posebno spodbuja. Zato vas bratje frančiškani vabimo ob delavnikih ob 7.15 k skupni molitvi brevirja v mariborski baziliki. Ta teden bomo v skupni molitvi brevirja, uri bogoslužnega branja in hvalnic prosili za prvoobhajance, birmance, njihove starše in botre.

DUHOVNA ISKRICA

V molitvi ljudje osebno doživijo,
da niso prepuščeni samim sebi,
temveč da pripadajo
dobrotljivemu Gospodu.
In da Gospod pripada njim.
Molitev je pot upanja.

(Hermann-Josef Weidinger)

SVETNIK TEDNA

Marija Dominika Mazzarello, 13. maj
Je ustanoviteljica don Boskovih salezijank ali hčera Marije pomočnice. Rodila se je 9. maja 1837 v Piemontu v Italiji. Ko ji je bilo 17 let, je v vasi izbruhnila epidemija tifusa in Marija je junaško stregla bolnikom v svojem sorodstvu. Nazadnje je zbolela še sama in potem, ko je okrevala, ni bila več tako trdnega zdravja. Ker ni mogla delati na polju, se je izučila za šiviljo in s prijateljico odprla lastno delavnico. Dekleta, ki jih je učila šivanja, je vzgajala tudi v krščanskem življenju. Postala je voditeljica Marijine družbe in si vzgojila dobre pomočnice za svoj apostolat.

Bernardin Sienski, 20. maj
Bil je sijajen govornik in spokorniški pridigar. Rodil se je 1380 v republiki Sieni. V mladosti je izgubil očeta in mater, zato so ga vzeli k sebi očetovi bratje. Omogočili so mu najboljšo izobrazbo. Študiral je pravo in se zanimal za Sveto pismo ter bogoslovne knjige. V dvajsetem letu je stregel kužnim bolnikom in tudi sam zbolel. Ostal je suh in bolehen vse življenje. Pri dvaindvajsetih letih se je odločil, da postane frančiškan. Veliko je delal z bolniki. Leta 1417 pa je bil izvoljen za vikarja toskanske frančiškanske province. Veliko je potoval in pridigal. Umrl je na enem od apostolskih pohodov, 22. maja 1444.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja