OZNANILA na 2. nedeljo med letom, 14. 1. 2024

PRVA DVA UČENCA GOVORITA Z JEZUSOM

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev.
Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel:
»Glejte, Jagnje Božje!«
Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom.
Jezus pa se je obrnil,
in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal:
»Kaj iščeta?«
Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?«
Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.«
Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan.
Bilo je okrog desete ure.
Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom,
je bil Andrej, brat Simona Petra.
Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel:
»Našli smo Mesija« (kar pomeni Maziljenec).
Privedel ga je k Jezusu.
Jezus je uprl pogled vanj in rekel:
»Ti si Simon, Janezov sin.
Imenoval se boš Kefa« (kar pomeni Peter).
(Jn 1,35-42)

Dotedanja učenca Janeza Krstnika, Andrej in Janez, sta sledila njegovemu namigu in šla za Jezusom. Ko ju pobara, kaj iščeta, ju Jezus povabi k sebi. Učinek je bil čudovit! Nista več mogla molčati o Njem, ki sta ga prepoznala kot obljubljenega Mesija.
Gospod, naj mnoge pripeljem k tebi!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Prihodnjo nedeljo, 21. 1., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V četrtek, 25. 1., bo ob 9. uri med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo ob prazniku Matere Usmiljenja obhajali tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov.

V nedeljo, 28. 1., bo ob 8.30 zopet med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo obhajali zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.

EDINOST KRISTJANOV
Od 18. do 25. januarja vsako leto obhajamo TEDEN MOLITVE za edinost kristjanov, letos pod geslom »Ljubi Gospoda, svojega Boga … in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,25-37).
Molitev za edinost ima velik pomen, ko poteka skupaj z bojem proti vsemu, kar nas krivično deli kot ljudi, ki smo ustvarjeni po Božji podobi in zato deležni enakega dostojanstva.
V naši baziliki se bomo pri vseh mašah povezali v molitveno osmino za edinost kristjanov s prošnjami, posebej slovesno pa bo ob sklepu molitvene osmine, ko bo med nami naš mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl SJ.

SLAVLJENJE, 18. 1.
Vsak TRETJI ČETRTEK v mesecu OB 20. URI ste lepo vabljeni na SLAVLJENJE, ki poteka v naši baziliki.
Slavljenje je oblika molitve pred Najsvetejšim s prepletanjem prepevanja slavilnih pesmi, poslušanja božje besede, tihote in spontanih prošenj ali zahval. Slavljenju v cerkvi sledi še druženje v dvorani ob cerkvi. Lepo vabljeni!

MESEC VERSKEGA TISKA
Januar je mesec verskega tiska in lepa priložnost, da preverimo, kaj imamo od verskega tiska naročenega, koliko knjig z versko vsebino kupujemo in preberemo. Seveda pa je najpomembneje, da prebrane vsebine v nas vzbudijo konkretne odločitve za zgledno življenje.

POPOLNI ODPUSTEK
Ob 800-letnici jaslic, ki jih je sv. Frančišek postavil v Grecciu, lahko v času od 8. 12. do 2. 2. ob molitvi in ogledu jaslic prejmete popolni odpustek.

SVETOPISEMSKI MARATON
Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma bo nepretrgoma potekalo od 20. do 25. 1. 2024, prek spleta s programom Zoom. Branje je razdeljeno na enourne termine, ki jih »pokrijejo« vnaprej dogovorjene skupine bralcev. Enega takšnih enournih terminov lahko prevzame že skupina treh bralcev. Pred prijavo na branje vas prosimo, da si natančno preberete navodila za branje: www.svetopisemskimaraton.si

NEDELJA BOŽJE BESEDE
Prihodnjo nedeljo, 21. 1., obhajamo nedeljo božje besede pod geslom: »Poglejte, s kako velikimi črkami vam pišem s svojo roko« (Gal 6,11).
Povabljeni smo, da se odločimo prepisati odlomek Markovega evangelija ene izmed nedelj v letošnjem letu.
Več na strani Bibličnega gibanja >>>

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
10. januar 2024
Požrešnost

Puščavski očetje so grešno nagnjenje požrešnosti imenovali »gastrimargia«, kar pomeni »norost trebuha«. Požrešnost je grešno nagnjenje, ki se naveže na eno od naših življenjskih potreb, kot je prehranjevanje. Bodimo pozorni na to.
Če pogledamo z družbenega vidika, je požrešnost morda najnevarnejše grešno nagnjenje, ki ubija planet. Kajti greh nekoga, ki popusti pred kosom torte, na splošno gledano ne povzroči velike škode, a nenasitnost z dobrinami planeta, ki nas je popadla že pred kakim stoletjem, ogroža prihodnost vseh. Planili smo nad vse, da bi postali hišni gospodarji, medtem ko nam je vse bilo izročeno v varstvo, ne v izkoriščanje. To je torej velik greh, pobesnelost želodca: odrekli smo se imenu ljudje, da bi prevzeli neko drugo: »potrošniki«. Danes v družbenem življenju govorimo o potrošnikih. Niti se nismo zavedali, da nas je nekdo začel tako klicati. Ustvarjeni smo, da bi bili »evharistični« moški in ženske, ki se znajo zahvaljevati in so diskretni pri uporabi zemlje, namesto tega pa smo v nevarnosti, da se spremenimo v plenilce, in zdaj se zavedamo, da je ta oblika »požrešnosti« povzročila veliko slabega svetu. Prosimo Gospoda, naj nam pomaga na poti zmernosti in naj si različne oblike požrešnosti ne prisvojijo naših življenj.
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.