Avtor: br. Janez

  • OZNANILA na 8. nedeljo med letom, 3. 3. 2019

    OZNANILA na 8. nedeljo med letom, 3. 3. 2019

    GOVORJENJE RAZODEVA ČLOVEKOVO NOTRANJOST
    Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.
    Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«
    (Lk 6,39-45)

    DREVO SPOZNAMO PO SADU
    Jezus človeka primerja z drevesom. Sad nezmotljivo razodeva vrsto, sorto in kakovost drevesa. Nekaj podobnega je s človekom: njegove besede so izraz in sad njegove notranjosti, njegovega srca. Besede so tolmač in ogledalo duše. Razlika med drevesi in človekom je med drugim v tem, da drevo ne more varati z videzom. Človek pa lahko svojo notranjost zakrinka in skrije za lažnive besede. Človek z besedo sebe ne le razodeva, ampak po njej sebe tudi daje. Seveda to velja za dobro besedo. Z njo razdaja svojo dobrohotnost, ljubezen, postrežljivost in pomoč. »Večkrat človek ne potrebuje druge postrežbe kakor dobro besedo,« piše prof. Anton Trstenjak v svoji knjigi Skozi prizmo besede, in nadaljuje: »Dobra beseda je najboljša postrežba, ki jo moremo dati gostu. Vselej mu dobro de, če jo dobi. Dobra beseda gosta spremlja še na poti domov. Morda celo več dni in tednov od nje živi.« Slovenski pregovor pa to samo potrjuje: Beseda, ki pride od srca, ogreje tri zime.
    Po: TV Slovenija – Ozare, 1989

    NAPOVEDNIK

    V sredo, 6. marca, je PEPELNICA – STROGI POST. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
    Na ta dan in na veliki petek se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi velja tudi vse postne petke. Težko bolnih post ne veže.

    V petek, 8. marca, in v soboto, 9. marca, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

    V nedeljo, 10. marca, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

    KRIŽEV POT
    V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
    V Oznanilih bo naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

    MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
    Sreda, 6. 3.: Za spreobrnjenje
    Petek, 8. 3.: Za bolne in trpeče
    Nedelja, 10. 3.: Za rajne brate in sestre Frančiškovega svetnega reda

    40 DNI BREZ ALKOHOLA
    Slovenska Karitas v okviru preventivne postne spodbude »40 dni brez alkohola« vabi v soboto, 9. marca 2019, na romanje na Brezje.
    Ob 10. uri bo v baziliki sveta maša, ki jo bo daroval p. dr. Christian Gostečnik. Po sveti maši bo imel p. Christian predavanje »Kako je možno premagati vzorec zasvojenosti v družini?«. Pričevali bodo zakonski par, duhovnik in samski moški z osebno izkušnjo odvisnosti.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 10. 3. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
    • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
    • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

    DUHOVNA ISKRICA
    Prvi človek se je v rajskem vrtu, vedoč, da je grešil, skril pred Bogom, ki ga je iskal in klical. Moderni človek pa se, rekoč, da Boga ni, skriva za masko … Pred kom? Pred samim seboj? Pred sočlovekom? Ali vendarle pred Njim, za katerega trdi, da je mrtev?
    In ko sva že pri maskah … Pust je eden redkih poganskih običajev, ki ga Cerkev ni pokristjanila, mu je pa v svoji modrosti pripela pepelnico in postni čas. Priložnost torej, za naju oba, ljubi kristjan, da se zaveva, kaj sva: le prah in pepel, da snameva pogansko masko potrošniškega vsakdana, da slečeva praznično obleko starega človeka in se odločiva za svetost. V besedah in dejanju!
    (Gregor Čušin)

    POSTNI ČAS
    Post je bil v Jezusovem času med judovskim ljudstvom sprejeti del religijskih obveznosti. Prakticirali so ga stalno, od časa Mojzesa dalje. Tako farizeji kakor tudi učenci Janeza Krstnika so se redno postili. Obstajale pa
    so vendarle razlike med tem, kako so se postili farizeji in kako Jezusovi učenci po njegovem nauku. Vendar postenja ne potrjuje zgolj Jezusov nauk, ampak tudi njegov osebni zgled.
    In zakaj pravzaprav post? Naša telesa s svojimi fizičnimi organi in poželenji so čudoviti služabniki, a strašni gospodarji. Zato jih moramo stalno držati v podrejenem položaju. Nekoč je to neki Božji služabnik zelo dobro izrazil takole: »Moj trebuh mi ne pove, kdaj naj jem, jaz namreč povem svojemu trebuhu, kdaj bo jedel.« Vsakokrat, ko se kristjan posti s tem namenom, posreduje svojemu telesu jasno sporočilo: »Ti si služabnik, ne gospodar.«
    Po: D. Princ

  • Pastirsko pismo za postni čas 2019 – 2. del

    Pastirsko pismo za postni čas 2019 – 2. del

    Vseživljenjska kateheza

    8. nedelja med letom (C), 3. marca 2019

    Dragi bratje in sestre!

    »Zato, moji ljubi bratje /in sestre/, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen« (1 Kor 15,58). O »Gospodovem delu«, ki nam ga je zaupal kot trajno katehezo, smo razmišljali prejšnjo nedeljo. Ugotovili smo, da smo je potrebni kot naslovniki, a hkrati smo poklicani tudi biti kateheti, vsak v svojih okoliščinah. Vsi, ne le duhovniki in škofje ter katehistinje in katehisti.

    Tudi današnje evangeljsko sporočilo lahko razumemo katehetsko: »Mar more slepi voditi slepega? /…/ Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj« (Lk 6,39.40). Najprej nas Jezus uči s svojim življenjem. Pot krščanske vere je postopno vstopanje v Božjo Skrivnost. Katehet kot Jezusov učenec prime v občestvu Cerkve drugega za roko in ga vodi v življenje v tej Skrivnosti, kar je velika milost za oba. Ta Skrivnost ni nasprotje razumskega vedenja, ampak daje novo luč vsem človekovim zmožnostim. Zato takšna kateheza ni nikoli končana, ker Skrivnost nima mej, vodi pa v vedno nova čudenja, ki preidejo v češčenje Božje navzočnosti. To postane človekova notranja drža.

    Danes smo na koncu neke dobe, ki je trajala približno šest stoletij. Doživljamo velike kulturne spremembe, ki so prinesle s seboj tudi poplitvenje vednosti o veri in njenega doživljanja. Posledično na področju vere marsikdaj »slepec« »slepca« vodi. Zato je aktualno vprašanje, kako v teh razmerah oznanjati evangelij. Papež sv. Pavel VI. je v konstituciji O evangelizaciji zapisal: »Današnji svet potrebuje učitelje in pričevalce. Če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so tudi pričevalci« (41). Živeti in oznanjati vero pa za krščenega ni nekaj izbirnega, je »ukaz« v Pavlovem smislu: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal« (1 Kor 9,16).

    Jezus poudari: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, /…/ iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta« (Lk 6,45). Dobre nas dela Bog sam, ko se mu pustimo oblikovati – tudi po katehezi. Te besede vabijo vsakega izmed nas, da se zave, da je oznanjevalec – katehet v domači družini, v krogu prijateljev in znancev … Starši otrokom, stari starši vnukom, prijatelj prijateljem, sosed sosedom, znanec znancem, v gospodarstvu, v družbi, šolstvu, skratka povsod. Ali ni imenitna kateheza, ko babica pokriža vnuka na poti mimo kapelice? Ali ko prijatelj prijatelju na zid na Facebooku napiše spodbudno svetopisemsko misel? Ali ko sosed pomirjujoče poda roko sosedu v spravo po dolgoletnih sporih za košček zemlje? Prav vsak od nas je povabljen, poklican in ima pravico, da »odmeva« Jezusovo besedo v svojem življenju – tako zelo, da bo ogreval srca svojih bližnjih. Ali kot sporoča Splošni pravilnik za katehezo: »Vera je osebno srečanje z Jezusom Kristusom; pomeni postati njegov učenec. To zahteva od človeka, da si nenehno prizadeva misliti kot On, presojati kot On in živeti, kot je On živel« (53). S posebno pozornostjo spodbujamo vas, dragi starši, z veseljem sprejmite svojo naravno in nadnaravno poslanstvo prvih katehetov svojim otrokom. Za spodbudo si sposojamo besede bl. škofa Slomška, ki je materine nauke imenoval »jutranja zarja«, očetov pouk pa »jutranje sonce« človekovega otroštva: »Bodite pridni, vi očetje in matere ljube; v vaših rokah so otroci, žlahtne mladike Gospodove. Mati, ki malo dete dojiš, vtisni mu v srce gorečo ljubezen do Jezusa; in ko pozimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Materin nauk je deci jutranja zarja. /…/ Pa tudi oče ne pozabi, da te je Bog otroku za prvega učitelja dal. Zvečer po dokončanem delu se usedi za mizo, pozovi deco in vprašaj, kaj so se učili, ali so molili lepo. Ob nedeljah in svetkih vodi otroke k službi božji, pelji jih popoldne na polje ali pa na vesele vinske vrhe, kaži jim božja čuda in dobrote, naj hvalijo Očeta, ki je dober in je brezkončno njegovo usmiljenje. Očetov nauk je deci jutranje sonce.«

    Čutite, dragi verniki, da je kateheza mnogo več kot le devet let verouka. Poglobili smo zavest, da smo vsi deležni poslanstva katehiziranja v moči krstne in birmanske milosti pa tudi po delovanju vseh drugih zakramentov. Papež Frančišek to pogosto naglaša z besedami Katekizma Katoliške Cerkve: »Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim« (155). Novi katehetski načrt pa konkretizira: »To pomeni, da katehiziranec v konkretnih okoliščinah življenja zna skladno uporabiti versko znanje, svoje vrednote in notranje prepričanje; vse to na osnovi skupnega imenovalca – ›ravnanja iz osebne vere‹. Verodostojen kristjan zna živeti ›preudarno kakor kače in nepokvarjeno kakor golobje‹ (Mt 10,16)« (17). Nedvomno je prvi oznanjevalec in prvi odgovoren za oblikovanje skupnosti v svoji škofiji krajevni škof, po njem v župniji župnik in nato tisti, ki so posebej poklicani v službo oznanjevalcev: katehisti, bralci Božje besede, pevci ter drugi liturgični in pastoralni sodelavci. Prisotnost manjših skupin v župniji je njeno življenje. A če razvejanost ni podkrepljena z znanjem in duhovnostjo, lahko kaj hitro zapade rutini in podleže skušnjavi tekmovalnosti, celo sektaštva. Župnik bo zato s svojimi katehisti in animatorji skrbel, da se bo v vsaki skupini ohranjal evangeljski duh služenja, molitve ter zglednega življenja. Zato naj bo na srečanju čas tudi za katehezo: za pevski zbor na primer med vsakimi pevskimi vajami. Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta razmišljate, kako omogočiti in ponuditi katehezo ljudem v vseh starostnih obdobjih. Izvajalci pa naj poskrbijo, da bodo sami napredovali na duhovnem in spoznavnem področju. Zanje sodelovanje na študijskih dnevih, duhovnih vajah, duhovnih obnovah ter drugih srečanjih ni le pravica, temveč tudi službena dolžnost.

    Zato vas, dragi bratje in sestre v veri, v veliki skrbi za poglobitev védenja o katoliški veri in še bolj življenja po njej močno spodbujamo k pričevanjski drži vašega življenja z novo gorečnostjo in novim izrazom, ki ga današnji človek dojema in sprejema.

    Naj vas Božji blagoslov vodi, varuje in podpira na vaši pričevanjski poti vere!

    Vaši škofje

  • OZNANILA na 7. nedeljo med letom, 24. 2. 2019

    OZNANILA na 7. nedeljo med letom, 24. 2. 2019

    BODITE USMILJENI, KAKOR JE BOG USMILJEN
    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27-38)

    Danes nam Jezus v evangeliju naroča: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.« Gospod, hvala ti za vse prijatelje, za vse, ki nas imajo radi. Hvala pa tudi za tiste, ki nas ne marajo. Pomagaj nam, da bomo zmogli zanje iskreno moliti, da bodo v nas prepoznali tvoj usmiljeni obraz. Daj nam moči, da nas njihova sovražnost do nas ne prestraši in da bomo zmogli kljub vsemu zanje delati dobro.
    Po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto C

    NAPOVEDNIK

    28. februarja, v četrtek pred prvim petkom, vas ob 18. uri VABIMO K MOLITVI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE.

    Na PRVI PETEK, 1. marca, bomo na domovih obiskali bolnike. Vabljeni k pobožnosti prvega petka.

    V petek, 1. marca, bo ob 20. uri seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

    Na PRVO SOBOTO, 2. marca, vas vabimo k pobožnosti prvih sobot.

    V nedeljo, 3. marca, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

    Sestre in brate Frančiškovega svetnega reda in tiste, ki jim je sv. Frančišek blizu, vabimo 800 let po obisku sv. Frančiška pri sultanu na DUHOVNE VAJE, ki bodo od 1. do 3. marca 2019 v minoritskem samostanu v Piranu. Začetek bo v petek ob 18.30, sklep pa v nedeljo ob 14.00. Prijave sprejema do 25. februarja br. Mirko Potočnik: mirko.fsr@gmail.com, 051/310–419.

    Vabimo na DUHOVNE VAJE za molivce in župnijske animatorje za duhovne poklice, ki bodo od 1. do 3. marca 2019 in od 8. do 10. marca 2019 v minoritskem samostanu v Olimju. Prijave sprejema s. Štefka Klemen: tel. 059/080 310 (od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30), GSM 031/680–213, cdp@nadskofija-maribor.si ali stefka.klemen@rkc.si.

    OGREVANJE
    Delavci so v baziliki končali dela napeljave centralnega ogrevanja. Nekaj dni bodo še potekala dela testiranja, ker je prostor velik in nepredvidljiv. Klopi so prijetno ogrete in upamo, da se boste lepo počutili.
    Ostaja le še dolg, zato vas prosimo za finančno pomoč.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 3. 3. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
    • ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
    • ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

    DUHOVNA ISKRICA
    Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti krone, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima sovražnika in preizkušnje.
    (sv. Avguštin)

    SVETNIK TEDNA

    NEŽA PRAŠKA
    2. februar
    Neža Praška je s petindvajsetimi leti vstopila v samostan klaris v Pragi, ki ga je sama ustanovila. Sveta Klara je bila takrat še živa in Nežo je z njo vezalo pristno prijateljstvo. Neža se je tako, tudi pod vplivom svete Jadvige Poljske, pridružila vrsti plemiških mož in žena, ki so se odzvali na stisko mnogih revežev, brezdomcev in tlačanov ter zanje skrbeli. S pomočjo brata Venčeslava je dala poleg svojega zgraditi še samostan in cerkev sv. Jakoba za frančiškane. Tu je kmalu nastal
    venec bolnišnic in sirotišnic ter zavetišč za brezdomce in gobavce, za katere so skrbeli redovniki in redovnice, poleg njih pa tudi mnogi pobožni in bogati meščani, ki so kot tretjeredniki tudi sami stregli revnim in bolnim. Tem so se pridružili še nekdanji križarji, »križniki z rdečo zvezdo«, tako da se je razvila posebna mestna četrt, katere srce in duša je bila Neža. Njen zgled je, podobno kakor nekoč Klarin, pritegnil precej hčera iz najvišjih čeških plemiških družin, tako da so morali kmalu ustanoviti številne podružnice po celotni Češki in na Poljskem.

  • Pastirsko pismo za postni čas 2019 – 1. del

    Pastirsko pismo za postni čas 2019 – 1. del

    Vseživljenjska kateheza

    7. nedelja med letom (C), 24. februarja 2019

    Dragi bratje in sestre, prisrčen pozdrav v Gospodu!

    Postni čas je pred nami in vaši škofje želimo z vami nadaljevati poglabljanje krstne zavesti, o kateri smo vam pisali lani. Krst je za vsakega prvi korak njegovega vstajenja in ponudba novega življenja. Po njem smo poklicani k misijonski dejavnosti, da bi bili tudi drugi deležni sadov smrti in vstajenja Jezusa Kristusa ter zaživeli iz te podarjene novosti življenja. V duhu krstnega poslanstva želimo razmišljati o vseživljenjski katehezi, saj v skrivnost novega življenja ne bomo mogli nikoli prodreti do konca. Glavni katehet je vedno Kristus sam. Danes smo v evangeliju slišali del njegove edinstvene kateheze, imenovane govor na gori. Potem ko je z blagri razodel način Božjega delovanja do človeka (preteklo nedeljo), v današnjem odlomku pokaže na tiste, ki mu želijo slediti, ker so doživeli, da so bili ljubljeni, ko so bili še sovražniki (Rim 5,6-11). Na osnovi te izkušnje jim naroča: »Ljubite svoje sovražnike!« Ljubite jih, delajte jim dobro, blagoslavljate jih in molite zanje (Lk 6,27-28.35). Verjetno se strinjamo, da za takšno poslanstvo nismo nikoli dokončno pripravljeni in potrebujemo vseživljenjsko usposabljanje.

    Nekateri se še spominjate, da je nekoč obstajal krščanski nauk ne le za otroke, ampak je potekal ob nedeljah popoldne za vse vernike. S spreminjanjem življenjskih navad smo to opustili, nismo pa uspeli uvesti novih rednih oblik verskega poučevanja odraslih. Ko v Cerkvi na Slovenskem govorimo o katehezi, pomislimo le na osnovnošolski verouk, kot ga izvajamo po župnijah. A »kateheza« pomeni več. Beseda izvira iz grške besede katehein, kar pomeni »odmevati«, »oznanjati«, pa tudi »uvajati« in »poučevati«. To pa ni omejeno le na otroško dobo, ampak je trajna potreba tudi odraslega kristjana, saj pomeni vedno globlje vstopanje v skrivnost vzajemnega odnosa med Bogom in človekom. In večino teh korakov ne more storiti otrok, ampak šele odrasel človek.

    V zadnjih desetletjih smo v Cerkvi na Slovenskem zgradili primerne učilnice, kjer se kateheti in katehistinje po svojih najboljših močeh trudijo oznanjevati in učiti. Oznanjevalci imamo različne učne pripomočke, ob katerih se trudimo posredovati znanje in versko izkušnjo udeležencem naših srečanj. Vedno bolj pa se zavedamo, da je kateheza »srečevanje odraslih, mladine in otrok v določeni katehetski skupini pod vodstvom kateheta z namenom, da bi trajno rasli v veri«. S temi besedami katehezo opredeljuje nov Slovenski katehetski načrt, ki temelji na katehumenatskem modelu oznanjevanja in smo ga škofje pred kratkim potrdili zaradi bistveno spremenjenih razmer. »Kristjan se ne rodi, temveč to postane,« je znan Tertulijanov rek, ki se ne nanaša le na osnovnošolce, ampak tudi na odrasle. Postajati vedno bolj kristjan, postajati vedno bolj Božji, je doživljenjska naloga. Torej smo kateheze potrebni vsi ne glede na starost, spol, stan ali poklic. Tudi odrasli mora vedno znova srečati oznanjevalca, ki mu sporoči veselo vest o odrešenju v njegovi novi situaciji; da se znova odloči, ali bo Kristusa sprejel za svojega odrešenika ali pa bo iskal odrešenje zgolj v sebi in v ponudbah sveta. V tem zasije pravi namen kateheze: pomagati kristjanu zoreti v zavesti njegove osnovne življenjske odločitve, da bo v vsem iskal Božjo voljo in po njej živel. Vse do »popolnega človeka, do primerne doraslosti v Kristusovi polnosti« (Ef 4,13). Novi katehetski načrt tako opredeljuje osnovne katehetske naloge: podpiranje poznavanja vere, učenje molitve, vzgoja v liturgiji, vzgoja za občestvo in uvajanje v držo razločevanja. Nekaj takšne kateheze je že navzoče v različnih duhovnih gibanjih, pri delu z odraslimi, v župnijskih skupinah in morda še kje. Škofje močno spodbujamo župnijska občestva, zlasti župnijske pastoralne svete, da skupaj iščejo v tej smeri nove možnosti in da za njihovo izvedbo poskrbijo tudi za usposobljene katehiste in katehistinje. Zgled prave gorečnosti nam spet daje Jezus sam, ki se katehezi ne odpove niti po vstajenju. Spomnimo se, da sta se učenca na poti v Emavs pogovarjala o preteklih dogodkih in o njih govorila tudi s tujcem, ki se jima je pridružil na poti. Prisluhnil jima je in pričel razlago tam, kjer sta bila. Danes bi morda rekli na njunem pobirmanskem verskem nivoju. Potrpežljivo je razlagal in »ogreval srce«. Čisto na koncu, ko sta že mislila, da je vse povedal, je sprejel njuno vabilo k obedu in ob lomljenju kruha sta ga spoznala. Ko se je dotaknil njunih src, jima je izginil izpred oči in onadva sta postala oznanjevalca iz izkustva. Šla sta nazaj v Jeruzalem in povedala, kako sta srečala Vstalega Gospoda. Postala sta kateheta.

    Podobno naj se godi pri katehezi. Katehet oznanja, kar nosi v svojem srcu, oznanja svoje izkustvo Božje navzočnosti in svoje odrešenosti sredi občestva. Ogreva srca. Vabi k obredu. Išče poti, kako bi na najbolj prodoren način razrahljal zemljo srca za Božjo besedo. Bratje in sestre pa poslušajo, opazujejo, gledajo in premišljujejo, iščejo zgled, iščejo avtentičnost. Kritični so. Tako, kot sta bila kritična oba učenca. A Jezus je tisti, ki se jima je pridružil, ni čakal, da bi prišla sama. Bil je poslušalec in tisti, ki je spregovoril. V katehezi ni delitve na »mi« in »vi«, ampak je dogodek skupnosti. Nova zaveza nas kliče k osebni odgovornosti. Jezus je na večer velikega četrtka učencem umil noge in svoje dejanje, po besedah apostola Janeza, sklenil z besedami: »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kakor njegov gospodar in poslanec ne večji kakor tisti, ki ga je poslal. /…/ Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal« (Jn 13,15-16.20).

    S tem Jezusovim zgledom in močno spodbudo, da bi se v vseh prebudil katehet, da bi bili kateheti in ne bi le delali kot kateheti, se danes poslavljamo in vam pošiljamo svoj pastirski blagoslov!

    Vaši škofje

  • OZNANILA na 6. nedeljo med letom, 17. 2. 2019

    OZNANILA na 6. nedeljo med letom, 17. 2. 2019

    BLAGOR UBOGIM, GORJE BOGATINOM

    Tisti čas je Jezus šel z dvanajsterimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!« (Lk 6,17.20-26)

    UBOGI IN PONIŽNI

    Blagri so najsvetejši del evangelija. Govor na gori lahko strnemo v eno samo besedo: ponižnost. Iz ponižnosti se rodi ljubezen. Če bi morali na kratko povzeti ves evangelij, bi to storili z dvema besedama: ponižnost in ljubezen. Kadar v evangeliju uporabimo pridevnik ponižen, ga vedno spremlja beseda ubog: ubog in ponižen. Ponižni se ne sramuje samega sebe in se ne žalosti, ne pozna občutkov krivde in ne berači za pomilovanje, ne vznemirja se in ne razburja, slabo vrača z dobrim. Ne išče samega sebe, živi le za druge. Zna odpuščati, vrata njegove jeze so zapahnjena.

    NAPOVEDNIK

    Otrokom želimo vesele in doživete zimske počitnice!

    V petek, 22. februarja, bomo v baziliki obhajali praznik SEDEŽ APOSTOLA PETRA. Že v 4. stoletju so marsikje obhajali spomin na ustanovitev tega škofijskega sedeža. V Rimu so ob tej priložnosti posebej poudarjali izredno odliko Petrovega sedeža, da je Kristus sam dal Petru najvišjo oblast v Cerkvi.

    Čemu je Jezus poklical apostole?
    Jezus je imel ob sebi velik krog učencev, može in žene. Iz tega kroga je izbral dvanajst mož, ki jih je imenoval »apostoli« (Lk 6,12–16). Apostole je posebej poučeval in jim zaupal različne naloge: »Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike« (Lk 9,1–2). K zadnji večerji je Jezus vzel dvanajstere apostole in jim naročil: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19). (KKC 551–553, 567)
    Apostoli so postali priče Jezusovega vstajenja in zanesljivi poroki njegove resničnosti. Po Jezusovi smrti so nadaljevali njegovo poslanstvo. Izbrali so naslednike za svojo službo: škofe. Nasledniki apostolov še danes izpolnjujejo pooblastilo, ki jim ga je dal Jezus: vodijo in učijo ter obhajajo bogoslužje. Povezanost apostolov je postala temelj edinosti Cerkve (apostolsko nasledstvo). Med dvanajsterimi je bil še in še opažen Peter, ki mu je Jezus podelil posebno veljavo: »Ti si Peter (skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18). Iz posebnega Petrovega položaja med apostoli je nastala papeška služba.
    YOUCAT – katekizem za mlade

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 24. 2. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
    • ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
    • ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

    DUHOVNA ISKRICA
    IZROČITEV DNEVA
    Moj Bog, podarjam ti vsa dejanja, ki jih bom danes storila; vsak utrip srca, vse misli in najpreprostejša opravila želim posvetiti s tem, da jih pridružim tvojemu neskončnemu zasluženju, ter zadostiti za svoje napake tako, da jih vržem v ognjišče tvoje usmiljenje ljubezni.
    O, moj Bog, zase in za vse, ki so mi dragi, te prosim milosti, da bi popolnoma izpolnili tvojo sveto voljo, da bi iz ljubezni do tebe sprejeli veselje in bolečine tega minljivega življenja, zato da bi bili nekoč za vso večnost združeni v nebesih. Amen!
    (sv. Terezija iz Lisieuxa)

    SVETNIK TEDNA

    MATIJA, apostol
    24. februar
    Da bi apostoli dopolnili apostolski zbor, so izmed dvainsedemdesetih učencev, ki so tudi spremljali Jezusa, izbrali dva najprimernejša kandidata. Pogoja sta bila: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Gospoda. Žreb, za katerega so se apostoli odločili, je bil naklonjen Matiji. To, kar je zapisano ob njegovi izvolitvi, je tudi vse, kar vemo o tem »nadomestnem apostolu«. Jezusu se je pridružil in bil eden izmed dvainsedemdesetih učencev, ki jih je Jezus »poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti«. Odlikovali naj bi ga predvsem dve kreposti: ponižnost in ljubezen. Zlata legenda pripoveduje, da je misijonaril v Makedoniji, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Po drugih virih naj bi oznanjal krščanstvo najprej v Judeji, nato v Etiopiji, kjer je ustanovil tudi škofijo.
    Na mučeniško smrt naj bi ga obsodil veliki duhovnik Anan II., ki je dal umoriti tudi Jakoba mlajšega.
    Apostola Matija so najprej pobili s kamenjem, nato pa obglavili s sekiro.

  • OZNANILA na 5. nedeljo med letom, 10.2.2019

    OZNANILA na 5. nedeljo med letom, 10.2.2019

    Apostoli pustijo vse in gredo za Jezusom

    Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.
    (Lk 5,2-1)

    Pravo srečanje z drugim nam odpre nov začetek!
    Obstajajo srečanja, ki nas globoko ganejo. Imamo občutek, da smo srečali človeka, v katerem je nekaj svetega. Lahko izrazimo le občudovanje do nečesa skrivnostnega, kar izhaja iz te osebe.
    Takšno je srečanje prvih učencev z Jezusom. Jezus jim zada nalogo, da vržejo mreže za ribolov. Ko se njihove mreže proti vsem pričakovanjem napolnijo z veliko količino rib, Peter pade pred Jezusa. V njem spozna nekaj, kar prekaša njegovo dojemanje. V njem čuti Božjo skrivnost. In hkrati ugotovi, da je vseskozi živel mimo sebe. Ko izkusi resnično bistvo drugega, je pripravljen svoje življenje popolnoma spremeniti.
    Anselm Grün

    NAPOVEDNIK

    V ponedeljek, 11. februarja, goduje Lurška Mati Božja. Pri večerni sveti maši ob 19.00 bo LURŠKA PROCESIJA z lučkami.

    Za svetovni dan bolnikov, ki bo kot vsako leto 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, je papež Frančišek napisal poslanico z naslovom Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte (Mt 10,8).

    Svetovni dan bolnikov in njegovo bližino naj zaznamuje naša pozornost do bolnikov in trpečih. K temu spodbujajmo tudi tiste, ki so blizu bolnikom in vsem, ki zanje skrbijo. Pozornost in hvaležnost pa pokažimo v teh dnevih tudi do vseh zaposlenih v zdravstvu in drugih ustanovah. Naj nas nagovarjajo besede papeža Frančiška iz letošnje poslanice: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«

    Na prve petke v mesecu redno obiskujemo bolnike na domovih. Če poznate bolnike in starejše ljudi, ki zaradi onemoglosti ne morejo priti v cerkev, nam sporočite in jih bomo obiskali. Bolnikom lahko naši izredni delivci obhajila vsako nedeljo prinesejo obhajilo na dom.

    SEZNAM BRALCEV

    Nedelja, 17. 2. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
    • ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
    • ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

    DUHOVNA ISKRICA

    Nihče nima dostopa do človeške skrivnosti, samo srce.
    Samo ena pot je do sočloveka,
    to je pot srca.
    Kjer je prostor za srce, tam mali, šibki človek zopet nekaj pomeni.
    Ljubezen je pogoj vsega srečnega sobivanja.
    Ne reci: resnično pomembna je samo pravica!
    Pravica brez ljubezni je utopija.
    Ljubezen brez resnice pa je laž.
    Phil Bosmans, Vitamini za srce

    OTROŠKA SREČA

    Otroška sreča se začne že veliko pred rojstvom, v srcih dveh ljudi, ki se zelo ljubita.
    Otrok – živa vez med človekoma.
    V njegovo bistvo sta oba zapisala svoje lastno življenje – nezamenljivo in za vse čase, pa če to želita ali ne.
    Če se razbije ta družinska vez, najbolj trpi otrok. Otrok ima nenapisano pravico do očeta in matere, pravico do doma, ljubezni, do človeške topline, pravico, da zanj skrbimo, da se počuti varen, da je rojen.
    Kdor se veseli otroka, se veseli življenja.
    P. Bosmans, Vitamini za srce

    SVETNIK TEDNA
    LURŠKA MATI BOŽJA
    11. februarja leta 1858, četrto leto potem, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, se je Devica Marija prikazala v skalnati votlini blizu francoskega mesta Lurda revni štirinajstletni Bernardki Soubirous. Marija je bila oblečena v belo, prepasana z modrim pasom in je imela zlato rožo ob nogah. Bernardka je videnje takole opisala: »Gospa je bila mlada in tako lepa, da nisem še nikdar videla česa takšnega. Pogledala me je, se mi nasmehnila in mi pomignila, naj stopim bliže, kakor da mi je mati. Kakor iz navade sem vzela v roke rožni venec in pokleknila. Gospa mi je prikimala in tudi sama spustila med prste rožni venec, ki ga je nosila na desni roki.«
    Bernardki se je Marija prikazala osemnajstkrat. Med prikazanji je vabila k molitvi in pokori za spreobrnjenje grešnikov. 25. marca 1858, ko je se prikazala že šestnajstič, je razkrila svoje ime: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« To je potrditev dogme, da je bila Marija brezmadežno spočeta v telesu svoje matere in da je prejela odrešujoče milosti svojega Sina v pričakovanju svojega Božjega materinstva.
    Lurško votlino danes obišče več kot šest milijonov romarjev letno.

  • OZNANILA na 4. nedeljo med letom, 3.2.2019

    OZNANILA na 4. nedeljo med letom, 3.2.2019

    JEZUS NI PREROK SAMO ZA JUDE

    Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Naamána, ki je bil Sirec.« Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4,21-30)

    Jezus vedno hodi sredi med nami, četudi se tega ne zavedamo, ne obupa, ampak potrpežljivo čaka. Čaka na čas, ko ga bomo spet potrebovali, ga spet našli in se vrnili k njemu, on pa nas bo sprejel z vso ljubeznijo, kakor lahko le oče sprejme svoje otroke.
    Ljudje so danes še kako lačni duhovnosti; tavajo v temi, iščejo luč, potrebujejo nekoga, v katerega lahko verujejo, ki se mu lahko zaupajo; nekoga, ki jih bo poslušal in ne spraševal, ki jim bo dajal ljubezen, varnost in zavetje. In nenazadnje, »ki bo šel sredi med njimi in hodil dalje« ne glede na to, če ga bodo kdaj hoteli pahniti iz svojega življenja.
    Po: M. Rupreht

    NAPOVEDNIK

    CENTRALNO OGREVANJE
    V ponedeljek, 4. februarja, bomo v baziliki začeli napeljevati centralno ogrevanje. Zaradi del bo bazilika v ponedeljek in torek zaprta.
    V času del bodo med tednom svete maše v dvorani. Ob nedeljah bodo svete maše v baziliki. Prosimo za razumevanje.

    V ponedeljek, 4. februarja, bomo ob 11. uri začeli pospravljati jaslice. Lepo prosimo za pomoč.

    V petek, 8. februarja, in v soboto, 9. februarja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

    V petek, 8. februarja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

    V nedeljo, 10. februarja, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

    SLOVENSKI KULTURNI DAN
    8. februarja 1849 je umrl France Prešeren, največji slovenski pesnik. Njegov smrtni dan je od leta 1991 osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Kdo je bil France Prešeren?
    France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije.
    Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi.

    Za romanje v MEDJUGORJE so vsa mesta že zasedena.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 10. 2. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
    • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
    • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

    DUHOVNA ISKRICA
    Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana. To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? … Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.
    (Franc Sodja)

    SVETNIK TEDNA
    Sv. Hieronim (347–420) je eden izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov. Leta 377 je v Antiohiji sprejel duhovniško posvečenje. Odpotoval je v Carigrad in tam prisostvoval vesoljnemu cerkvenemu zboru. Leta 382 je odšel v Rim, kjer je navezal tesen stik s papežem Damazom I. Ta ga je prosil, naj pregleda latinske prevode Nove zaveze in Psalmov. Ugotovil je, da potrebujejo temeljite izboljšave. Po papeževi smrti je leta 385 odšel iz Rima in se podal na študijsko pot po Palestini in Egiptu. Leta 386 se je za stalno naselil v Betlehemu in tam ustanovil moški samostan.
    Pridružili sta se mu bogata rimska vdova Pavla in njena hči Evstahija, ki sta ustanovili ženski samostan, zraven pa so postavili še gostišče za romarje. Za vzdrževanje samostanov je prodal imetje staršev v Stridonu, ki so ga pred tem opustošili Goti. V Betlehemu je pisal, prevajal, si dopisoval s prijatelji, papežem Anastazijem in z drugimi. Umrl je 30. septembra 420. Za svetnika ga je razglasil papež Gregor Veliki leta 590. Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prenesli v Rim, v cerkev sv. Marije Velike, kjer so še danes. Takrat se je tudi njegovo češčenje začelo širiti, še posebej v krajih, kjer naj bi bil njegov rojstni kraj Stridon.

  • OZNANILA na nedeljo Svetega pisma, 27.1.2019

    OZNANILA na nedeljo Svetega pisma, 27.1.2019

    Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.« Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« (Lk 4,14-21)

    Sobotni dan je prišel v domači kraj. Stopil je v shodnico in sprejel ponudbo, da bi bral, kakor nam pripoveduje Luka v današnjem odlomku. Ob besedilu preroka Izaija, ki se mu je odprlo in ki je napovedovalo mesijanske čase, se mu je ponudila priložnost, da razodene svoje poslanstvo. Njegova izjava, da se davna prerokba zdaj izpolnjuje nad njim, je bila tako nepričakovana in izredna, da je poslušalcem ob njej zastal dih.
    Je pa res, da je zdaj, s tem dogodkom v shodnici, novica javna, uradna. Jezus prihaja izpolnit Božji načrt. S tem, kar stori in pove, začenja na svet prinašati srečo, ki prihaja od Boga in je že davno obljubljena po prerokih. Se dotakne tudi naših src?
    Po: Beseda da Besedo

    NAPOVEDNIK

    V petek, 1. februarja, bo ob 20.00 seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

    V soboto, 2. februarja, je PRAZNIK JEZUSOVEGA DAROVANJA – SVEČNICA. Pri vseh svetih mašah, ki bodo po nedeljskem redu, bomo blagoslovili sveče.
    Praznik Jezusovega darovanja Slovenci imenujemo tudi »svečnica«. V cerkvi pri bogoslužju prižigamo sveče, duhovnik jih blagoslovi in po maši jih odnesemo na svoje domove, da z njimi prinesemo Božji blagoslov v svoje vsakdanje življenje, posebej ob hudi uri vsakršnih neviht ter ob svojem slovesu od tega sveta, ko vsi najbolj potrebujemo Božje usmiljenje in blagoslov.
    Mi sami naj bi bili goreča sveča, ki v darovanju izgoreva v ljubezni do Boga in bližnjega, še posebej do tistih bratov in sester, ki so se znašli v hudi stiski, duhovni ali telesni, in tiho ali na glas prosijo za našo pomoč.

    V nedeljo, 3. februarja, goduje sveti Blaž. Na ta dan lahko pri vseh svetih mašah prejmete BLAGOSLOV SVETEGA BLAŽA.

    V nedeljo, 3. februarja, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

    CENTRALNO OGREVANJE
    V ponedeljek, 4. februarja, bomo v baziliki začeli napeljevati centralno ogrevanje. Delavci bodo najprej odstranili stara dotrajana lesena tla v klopeh, nato bodo vgradili grelna telesa pod sedeže in namestili nova lesena tla.
    Stroški bodo visoki, zato vas vljudno prosimo za finančno pomoč.
    V času del bodo med tednom svete maše ob 9.00 v dvorani, večerne pa v baziliki. Ob nedeljah bodo svete maše v baziliki. Prosimo za razumevanje.

    Od 27. do 30. aprila bomo romali v MEDŽUGORJE. Cena romanja je 150 €. V ceno je vključeno: prevoz, 3 nočitve (2 polna penziona, 1 polpenzion). Odhod bo v soboto, 27. aprila, ob 5.30. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

    POTREBUJEMO ŽUPNIJSKE SODELAVCE: pri Župnijski Karitas, čiščenju bazilike, pevce v župnijskem zboru, bralce, ministrante … Vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v navedenih dejavnostih, vabimo na srečanje v petek, 1. februarja, ob 20. uri.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 3. 2. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
    • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
    • ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

    NEDELJA SV. PISMA
    Sveto pismo je brez dvoma največje klasično delo svetovne književnosti. Njegovi časovno najmlajši spisi so nastali pred približno dva tisoč leti; nastanek njegovih najzgodnejših delov pa je zavit v meglo preteklosti. Njegova zgodovina sega v kameno dobo in se končuje v svetu rimskega cesarstva ter pri začetkih krščanske Cerkve.
    Še vedno pa je najaktualnejša knjiga. Glede na svojo branost je svetovna uspešnica brez primere.
    Kako učinkovito brati Sveto pismo?
    Beri redno. Tako kot pri hrani in vadbi je tudi tu najboljši način »malo in večkrat«. Beri načrtno. Če se zaženeš v Sveto pismo in začneš brati, kar ti pride pred oči, boš kmalu zmeden. Beri ga kot celoto. To ne pomeni: preberi vse naenkrat. Poskušaj ugotoviti, kako določen odlomek ali knjiga pojasnjuje druge. Odlomke povezuj. Bodi pozoren tudi na to, kako se na različnih mestih pojavljajo določene teme na popolnoma drugačen način. Beri pozorno. Trudi se, da boš bral tako, da boš tudi mislil, kaj bereš. Poskušaj se kot novinar vživeti v dejanski položaj. Sprašuj se o vsem, kar bereš; vzbuja naj ti vprašanja in kritiko. Odgovori na to, kar bereš. Pravi preizkus naše iskrenosti ni v tem, koliko smo prebrali, ampak koliko se po tem tudi ravnamo.

  • OZNANILA na 2. nedeljo med letom, 20.1.2019

    OZNANILA na 2. nedeljo med letom, 20.1.2019

    Jezusov prvi čudež
    Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim; ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« (Jn 2,7-10)

    Na svatbi v Kani Galilejski je Jezus spremenil vodo v vino in tako razodel svojo Božjo moč. Površni ljudje vidijo v tem samo vino kot pijačo, ki je na svatovščini pač ne sme manjkati. Razlagalci Svetega pisma pa so iskali globlji, duhovni pomen. Jezus je svatom razložil svoj čudež. Svet daje najprej močno vino in potem že opite ljudi vara s slabo pijačo. V kraljestvu njegovega Očeta pa ni tako: tam se čista voda spreminja v žlahtno vino, kakor se mora mlačnost spremeniti v dejavno gorečnost. Kako pa mi doživljamo čudež spremenitve pri vsaki maši – gostiji, na katero smo povabljeni?
    Silvester Čuk

    Mnogo ljudi v sodobni družbi ne verjame v čudeže, ker ne verjamejo več v Boga in v duhovno stvarnost. Celo med kristjani so ljudje, ki zanikajo, da bi bila današnji Cerkvi dana moč delati čudeže.
    Verujejo, da je bil npr. dar ozdravljanja, ki so ga dobili apostoli, namenjen samo za čas, ko so živeli. Toda čudeži se dogajajo še danes. Po posredovanju Boga se tudi v današnjem času vsak trenutek dogajajo čudeži. Morda jih ne opazimo, ker smo preveč zazrti vase in v svoje načrte, toda vsakdo, ki se je pripravljen odpreti Njemu in pokusiti »vino« z Njegovim blagoslovom, bo spoznal Njegovo moč in tudi čudeži današnjega časa mu bodo blizu.

    NAPOVEDNIK

    V petek, 25. januarja, je SLOVESNI PRAZNIK MATERE USMILJENJA, zavetnice naše bazilike. Glavna slovesnost bo pri sveti maši ob 9. uri. Maševal bo upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po maši bo škof podelil priznanja pastoralnim sodelavcem za dolgoletno sodelovanje in opravljanje pastoralnih del v naši župniji.

    Po Dekretu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov lahko verniki na praznik Matere Usmiljenja v naši baziliki prejmejo POPOLNI ODPUSTEK pod običajnimi pogoji: vernik opravi sveto spoved, prejme sveto obhajilo, zmoli vero in molitev po namenu svetega očeta.

    V nedeljo, 27. januarja, bomo obhajali ZUNANJO SLOVESNOST PRAZNIKA MATERE USMILJENJA.
    Pri sveti maši ob 8.30 bo prepeval župnijski pevski zbor pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar.
    Pri sveti maši ob 10.00 bo prepevala vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom Aleša Marčiča.
    Pri sveti maši ob 11.30 bo prepeval zbor Laudamus pod vodstvom Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi Jožeta Vagnerja.
    Zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.

    V petek, 25. januarja, se ob 17.00 začnejo DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE. Udeležba je obvezna.

    Od 27. do 30. aprila bomo romali v MEDŽUGORJE. Cena romanja je 140 €. V ceno je vključeno: prevoz, 3 nočitve (2 polna penziona, 1 polpenzion). Odhod bo v soboto, 27. aprila, ob 5.00. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

    IŠČEMO ŽUPNIJSKE SODELAVCE: pri Župnijski Karitas, čiščenju bazilike, pevce v župnijskem zboru, bralce, ministrante … Vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v navedenih dejavnostih, vabimo na srečanje v petek, 1. februarja, ob 20. uri.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 27. 1. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
    • ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
    • ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

    DUHOVNA ISKRICA
    Bližnji nam je bil dan, da lahko pokažemo ljubezen, ki jo imamo do Boga.
    (sv. Katarina Sienska)

    SVETNIK TEDNA

    SV. FRANČIŠEK SALEŠKI
    24. januar

    Rodil se je 1567 v Savoji. V času študija v Parizu si je ob znanju in notranjem zorenju pridobival tudi veliko znancev in prijateljev. Bratranec mu je kasneje priskrbel mesto prošta ženevskega kapitlja. Kot duhovnik je bil iskan spovednik in odličen pridigar. Skupaj s svojim bratrancem je pred dobrimi štiristo leti šel v Savojo spreobračat kalvince, zagrizene sovražnike katoličanov. Leta 1602 je prejel škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof je bil zgled na svojem »delovnem mestu«, saj se je posvečal prav vsakemu v svoji škofiji. Veliko je tudi pisal (najbolj znana je Filoteja). Umrl je 1622 in bil za svetnika proglašen že leta 1665. Njegov god obhajamo 24. januarja, ko so ga slovesno pokopali v Annecyju.

  • OZNANILA na nedeljo Jezusovega krsta, 13.1.2019

    OZNANILA na nedeljo Jezusovega krsta, 13.1.2019

    Oče pričuje o Sinu
    Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
    (Lk 3,15-16.21-22)

    Ko je bil Jezus krščen v Jordanu, se je nad njim odprlo nebo. Tako je tudi danes krst za vsakega otroka kot odprto nebo, ki se razprostira nad njim in mu sporoča, da mu svoje vrednosti ne bo treba kupovati z dosežki, prilagajanjem ali ubogljivostjo, ampak da je sprejet in ljubljen prav tak, kakršen je v svoji enkratnosti – saj je od prvega trenutka življenja v ljubeči Božji roki.
    Po: A. Grün

    Kristjani bi morali biti iskreno hvaležni Bogu za neprecenljivi dar krsta! Žal se večina kristjanov niti ne spomni, kdaj je bil kdo krščen. To je velika škoda! Krst za nas pomeni vrata v Božje kraljestvo, saj smo prav po krstu postali Božji otroci in Božji posinovljenci.
    Ko je slovenski svetniški kandidat Friderik Baraga po šestih letih misijonskega dela med severnoameriškimi Indijanci prvič obiskal domovino, se je ustavil tudi v Dobrniču, kjer je bil krščen. Pokleknil je ob krstnem kamnu in se celo uro v solzah zahvaljeval za milost svetega krsta.

    NAPOVEDNIK

    V torek, 15. januarja, bo ob 10. uri SREČANJE BIBLIČNE SKUPINE. Lepo vabljeni.

    V tednu od 18. do 25. januarja je vsako leto molitvena osmina za edinost kristjanov – vseh, ki izpovedujejo vero v Jezusa Kristusa. Zaradi človeških slabosti in zgodovinskih dogajanj je prišlo v Cerkvi do bolečega razkola. Rane razdeljenosti naj bi ozdravila skupna molitev.
    Teden molitve za edinost kristjanov 2019 so pripravili kristjani iz Indonezije.
    »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel« – to geslo letošnje molitve je vzeto iz Pete Mojzesove knjige in nas spominja, da edinosti ni brez pravičnosti. Zavzemanje za pravičnejšo družbo, za mir in dostojanstvo vseh je velika ekumenska naloga.
    V naši baziliki se bomo od 18. do 25. januarja pridružili hvalnici Bogu, ki osvobaja, in prosili, da vodi kristjane naproti edinosti »v resnici in ljubezni«.

    V petek, 18. januarja, ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov, bodo sveto mašo ob 9. uri pripravili člani Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Po maši bo LETNO SREČANJE ČLANOV APOSTOLSTVA, ki ga bo vodil p. Benedikt Emberšič.

    V soboto, 19. januarja, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE. Na srečanje vabimo tudi nove pare.

    V nedeljo, 20. januarja, bo po sveti maši ob 10.00 SREČANJE ZA STARŠE BIRMANCEV.

    SEZNAM BRALCEV
    Nedelja, 20. 1. 2019:

    • ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
    • ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
    • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
    • ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

    DUHOVNA ISKRICA
    Bodi pozdravljen, zlati dan! Iz večnosti si prišel k meni in v večnosti boš potoval nazaj. Toda ne smeš iti mimo mene, ne da bi te posvetil z odločnimi, plemenitimi dejanji. (Thomas Carlyle)

    Zahvala
    Bratje frančiškani se zahvaljujemo za božično-novoletna voščila in vse darove, ki ste jih med prazniki poklonili bratom v samostanu.
    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri bogoslužjih v božično-novoletnih praznikih. Bog vam povrni!

    SVETI ANTON PUŠČAVNIK
    17. januar

    Anton je bil sin bogatih staršev. Rodil se je leta 251 v Srednjem Egiptu. Po smrti staršev, ki so mu prav mlademu umrli, je nekoč slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Anton je tako naredil. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in šel v puščavo.
    V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazličnejšimi hudimi skušnjavami. Po neki takšni strahotni uri stopi Anton pred svojo celico, vije roke in iz dna srca kliče proti nebu: »Gospod, rad bi bil popoln, pa ne morem, ne morem; moje misli me motijo in kvarijo.« Tedaj zasliši glas: »Če hočeš biti prijeten Gospodu, moli; in če ne moreš moliti, potem delaj! Naj ti ne počiva ne roka ne srce!«