Avtor: br. Janez

ČEZ OSEM DNI JE PRIŠEL JEZUS

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
(Jn 20,19-31)

Sposobnost odpustiti komu, ki me je ranil, je za Janeza delo Svetega Duha, ki mi ga je vdihnil Vstali; če drugemu ne morem odpustiti, sem z njim zvezan, v moji notranjosti pa se kopičijo jeza, bolečina in žalost. Če pa sem prežet s Kristusovo ljubeznijo, drugemu zlahka odpustim. Greh človeka omeji, loči ga iz skupnosti in ga priklene na samega sebe.
Odpuščanje, ki ti ga podarja Kristusova ljubezen, ozdravlja tudi tvojo ranjeno preteklost. Ne živiš več iz ran svoje življenjske zgodbe, ampak iz resnične ljubezni, ki te preplavlja!

NAPOVEDNIK

V sredo, 1. maja, je PRAZNIK SV. JOŽEFA DELAVCA. Svete maše bodo po delavniškem redu.

Od 1. maja bomo v naši baziliki pri svetih mašah ob 9.00 in 19.00 vsak dan obhajali šmarnice. Ob 9.00 bomo brali šmarnice MISIJONAR OB NILU, ki jih je napisala Berta Golob. Šmarnično branje govori o življenju in delu misijonarja Ignacija Knobleharja. Letos obhajamo dvestoletnico njegovega rojstva.
Ob 19.00 bomo brali šmarnice LJUBEČI KAKOR OČE, ki jih je napisala Urška Smerkolj.

Maj – mesec šmarnic, nas ponovno vabi, da bi stopili pred Marijo, se ji zahvalili za njeno spremstvo skozi naš vsakdan in jo prosili, da bi nam bila s svojim zgledom, ljubeznijo in toplino spodbuda k dobremu.
Ko se bomo v teh dneh zbirali k šmarničnemu branju, litanijam in prepevali Marijine pesmi, naj nas vse to medsebojno poveže, da bomo postali zgled pristnega veselja.
Naj šmarnice tudi v vaše življenje prinesejo svežino, vonj pomladi in Marijin blagoslov.

1. maja in vse nedelje v mesecu maju bodo ob 18.30 PETE LITANIJE Matere Božje.

VEROUK
Z veroukom bomo nadaljevali v ponedeljek, 6. maja.
V petek, 10. maja, ob 20.00 bo SEJA ČLANOV ŽPS. Vsi člani ŽPS lepo vabljeni.

IZOBRAŽEVANJE ZA PSALMISTE
Zavod za cerkveno glasbo organizira izobraževanje za pevce, ki bodo prejeli službo psalmista. Izobraževanje bo potekalo v našem samostanu.
Predvideni termini za izvedbo izobraževanja so:
sobota, 18. maj 2019 (9:00–13:00),
sobota, 8. junij 2019 (9:00–13:00),
sobota, 15. junij 2019 (9:00–13:00),
sobota, 7. september 2019 (9:00–13:00).
Na izobraževanje se lahko prijavite na spletni strani https://cerkvena-glasba.si/psalmisti/ ali svojo prijavo pošljete na elektronski naslov psalmisti@cerkvena-glasba.si. Rok za prijavo je 10. maj 2019.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 5. 5. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

ISKRICA DNEVA
Pogosto ti želja po tistem,
česar nimaš, ne dopušča,
da bi se veselil tega, kar imaš.
(kitajski pregovor)

MAJ – POMLADNI ŠOPEK
Meseca maja je pomlad na vrhuncu, zato se vsekakor spodobi, da je vaše stanovanje, hiša ali vsaj miza okrašena s primernim cvetjem.
Ker je maj, boste za osnovo seveda uporabili šmarnice, vendar priporočam, da vsaj prvega maja šopku dodate rdeče nageljne. Naj vas ne zmoti ne rdeča barva, še manj vonj, ki takole na hitro in po vrhu lahko zadiši nekoliko socialistično, celo komunistično. Nagelj v osnovi diši po žuljavih dlaneh in poštenem znoju, in prepričan sem, da je prav ta vonj, pomešan z žaganjem in smolo, vel po delavnici Jožefa delavca!
Kot že rečeno, je mesec maj mesec šmarnic. Prav in lepo je, da so šmarnice v šopku vedno sveže. Če se le da, jih menjajte prav vsak dan. Ne bo narobe, če boste v šopek zamešali tudi kašno narciso. Ime so res dobile po človeku, ki se je zaljubil v lastno podobo in so tako na neki način prispodoba za egoizem. A eno od ljudskih imen za to rožo je tudi ključavnica. In pravilna ljubezen do samega sebe je pravzaprav ključavnica in ključ za ljubezen do bližnjega. In Boga.
Ne bodite prehitro zadovoljni s skromnim šopkom. Dajte si duška in se poigrajte z barvami in vonji, saj si v maju »cvetlice dobrave venčajo glave« in se »raduje polje in gaj«! Cvetja, ki je odslužilo Majniški Kraljici, pa tudi ne zavrzite prehitro. Lahko ga prihranite do telovske procesije in ga z Marijinim blagoslovom posujete na pot Kralju, ki se bo v Rešnjem Telesu prihodnji mesec sprehodil preko naših vasi, polj in mest!
Gregor Čušin, Na tretji strani

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. (Jn 20,4-8)

SRCE, KI LJUBI, TUDI VERUJE
Evangelist Janez nam pričuje, da je Marija Magdalena takoj potem, ko je videla kamen odvaljen, stekla do Petra in učenca, ki ga je Jezus ljubil. In govorila jima je besede: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili« (Jn 20,2).
Peter in Janez, najljubša učenca, tečeta h grobu. Peter gre v grob. Evangelist Janez poroča, kako Peter preprosto sprejme, kar vidi: »Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal med povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu« (Jn 20,6–7). Peter gleda, a ne razume. Ne zna si predstavljati, zakaj je grob prazen.
Drugi, ljubljeni učenec, gre za Petrom v grob. »In videl je in veroval« (Jn 20,8). Janez gleda s srcem. Ljubeče srce razume in veruje. V vstajenje ne moreš verovati samo z razumom. Zato potrebujemo kot Janez srce, ki ljubi in se čuti ljubljeno. Kajti najljubši učenec ni samo učenec, ki ljubi Jezusa, ampak tisti, o katerem pravi evangelij: »Učenec, ki ga je Jezus ljubil.« Kdor se čuti ljubljen od Jezusa v globino svojega srca, lahko veruje v vstajenje. Zaupa, da je ljubezen močnejša od smrti, da ljubezen preživi tudi smrt in ostaja tudi po smrti!
Po: A. Grün

NAPOVEDNIK

Jutri, 22. aprila, na VELIKONOČNI PONEDELJEK, bodo svete maše po nedeljskem redu.

Dva učenca, razočarana nad vsem, kar sta doživela, skušata zapustiti sedanjo travmo in se vrniti v preteklost. Vso pot govorita o tem, kar se jima je zgodilo, ker sta sledila Jezusu, ki je zdaj mrtev. Njegova smrt ju je tako močno zaznamovala, da sta postala duhovno slabovidna in nista prepoznala vstalega Jezusa, ki se jima je pridružil na poti. Lahko sta ga dojemala samo kot tujca.
Njegova navzočnost, čeprav ne zavedna, je med hojo in Jezusovo razlago preteklih dogodkov v njiju vendarle povzročila ponovno navdušenje in željo po tem, da bi tujec ostal z njima. Ko so sedli k večerji, je tujec razlomil kruh in jima ga dal. V tem dejanju sta ga spoznala.

SEZNAM BRALCEV
Ponedeljek, 22. 4. 2019
8.30: Branka Trebše
10.00: s. Bogomira Imperl
11.30: Jana Sabo Bubanja
19.00: Tomaž Folnovič,

ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste na cvetno nedeljo velikodušno darovali svoje postne prihranke za ljudi v stiski. Bog vam povrni.

VEROUK
Veroučencem želimo lepe velikonočne počitnice. Z veroukom bomo nadaljevali v ponedeljek, 6. maja.

SEJA ČLANOV ŽPS bo v petek, 10. MAJA.

IZOBRAŽEVANJE ZA PSALMISTE
Zavod za cerkveno glasbo organizira izobraževanje za pevce, ki bodo prejeli službo psalmista. Izobraževanje bo potekalo v našem samostanu.
Predvideni termini za izvedbo izobraževanja so:
sobota, 18. maj 2019 (9:00–13:00),
sobota, 8. junij 2019 (9:00–13:00),
sobota, 15. junij 2019 (9:00–13:00),
sobota, 7. september 2019 (9:00–13:00).
Na izobraževanje se lahko prijavite na spletni strani:
https://cerkvena-glasba.si/psalmisti/ ali svojo prijavo pošljete na elektronski naslov:
psalmisti@cerkvena-glasba.si. Rok za prijavo je 10. maj 2019.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 28. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Marjan Gselman
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA

Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.
Velikonočno jutro nam je znova prineslo staro in vedno novo sporočilo: “Kristus je vstal!”
Jezus je resnično vstal od mrtvih, on resnično živi! Veselimo se! Aleluja!

Bratje frančiškani vam želimo blagoslovljene velikonočne praznike.

BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU
Po teh besedah je šel v Jeruzalem. Ko pa je prišel blizu Betfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je odposlal dva izmed svojih učencev in rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama; ko prideta tja, bosta našla privezanega osliča, na katerega nikoli noben človek ni sédel. Odvežita ga in pripeljita! In če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: ‚Gospod ga potrebuje.‘« Poslanca sta odšla in našla, kakor jima je bil povedal. Ko sta žrebe odvezovala, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta žrebe?« Onadva sta rekla: »Gospod ga potrebuje.« In pripeljala sta ga k Jezusu. In položili so na žrebe svoja oblačila in nanj posadili Jezusa. Ko pa je šel dalje, so na pot razgrinjali svoje plašče. In ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa čudovita dela, ki so jih videli. Klicali so: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu; mir v nebesih in slava na višavah!« Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učenik, posvári svoje učence!« Odgovoril jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19,28-40)

NE SLAVIMO TRPLJENJA, AMPAK LJUBEZEN
S cvetno nedeljo stopamo v veliki teden, ki pomeni vrhunec cerkvenega leta. Slednji pa bo doživel vrh v svetem tridnevju, ko se bomo spominjali Kristusovega trpljenja in smrti.
Kristjani ne premišljujemo Kristusovega trpljenja kot takega, ampak za njim gledamo in občudujemo Kristusovo ljubezen. Kristus nas tako ljubi, da gre v trpljenje za nas. Kristjani ne poudarjamo trpljenja, ampak ljubezen. Njegova ljubezen se ne ustavi niti pred križem! »Kristus nam razodeva, da je trpljenje sestavni del ljubezni. Kdor ljubi, prej ali slej trpi. Pa vendar nas prav ljubezen prepriča o smislu trpljenja in o tem, da ga moramo preoblikovati«. Kristusova ljubezen do ljudi je bila križana. Vsaka ljubezen, če je prava, bo morala po Kristusovi poti, morala bo stopiti na križ ali pa ni pristna.
Po: B. Rustja

NAPOVEDNIK
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE v baziliki v velikem tednu (od ponedeljka do petka) bo od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Na veliki četrtek in petek bomo spovedovali do večerne svete maše oz. do obredov ob 19. uri.

V sredo, 17. aprila, bomo po dopoldanskem križevem potu postavili JEČO in BOŽJI GROB.

KRIŽEV POT
Sreda, 17. 4.: Za oddaljene kristjane.
Petek, 19. 4.: Za odvisnike.

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK, 18. 4. 2019
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sveta maša in češčenje Najsvetejšega v ječi.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: s. Bogomira Imperl,
2. berilo: Darko Lovrec;
Prošnje: Aleš Frece.
Molitev pri ječi: FRAMA

VELIKI PETEK, 19. 4. 2019
Strogi post in zdržek!
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem grobu.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: Branka Trebše,
2. berilo: Franc Smole;
Kronist v pasijonu: Bernardka Uratnik;
Osebe v pasijonu: Marjan Gselman, Marica Fleisinger, Janko Trebše.
Molitev pri božjem grobu: Kornelija Ferčak Folnovič, Tomaž Folnovič.

VELIKA SOBOTA, 20. 4. 2019
Češčenje Najsvetejšega v božjem grobu:
7.00 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
8.00 – molitvena skupina;
9.00 – člani ŽPS;
10.00 – šolske sestre;
11.00 – člani biblične skupine.

BLAGOSLOV JEDIL v baziliki bo vsako uro od 12.00 do 18.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sveti Ani v Ribniškem selu.

SEZNAM BRALCEV
12.00 Bernardka Uratnik;
13.00 Zlatko Fleisinger;
14.00 Marica Fleisinger;
15.00 Kornelija Ferčak Folnovič;
16.00 Darko Lovrec;
17.00 Ivan Fras;
18.00 Ivan Fras.

VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 19.00.
Začela se bo z blagoslovom ognja pred baziliko.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: Marjan Gselman,
2. berilo: Marica Fleisinger,
3. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič,
4. berilo: Tomaž Folnovič;
Prošnje: Zlatko Fleisinger.

VELIKA NOČ, 21. 4. 2019
7.00 – vstajenjska procesija in sveta maša.

Pri mašah bodo prepevali:
ob 7.00 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 8.30 – ljudsko petje;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom g. Aleša Marčiča;
ob 11.30 – zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

Ob 18.30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 19.00 sveta maša.

SEZNAM BRALCEV
7.00: 1. berilo: Bernardka Uratnik,
2. berilo: Janko Trebše,
Prošnje: Marica Fleisinger.
8.30: 1. berilo: Marjan Gselman
2. berilo: Ivan Fras,
Prošnje: Ivan Fras.
10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl,
2. berilo: Darko Lovrec,
Prošnje: Polona Lovrec.
11.30: 1. berilo: Branka Trebše,
2. berilo: Anastazija Brkljačič,
Prošnje: Anastazija Brkljačič.
19.00: 1. berilo: Claudio Korošec
2. berilo: Suzana Markovič,
Prošnje: Suzana Markovič.

GREŠNIK NE SME OBSOJATI GREŠNIKA

Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,1–11)

Pismouki in farizeji so računali, da se bo Jezus za grešnico zavzel in jo zagovarjal. To jim bo dalo priložnost, da ga bodo pred ljudstvom očrnili kot zagovornika prešuštva in zaničevalca postave. Morda jim bo uspelo celo naščuvati ljudi, da bodo poleg grešnice kamenjali še njega. Jezus je spregledal njihovo zvijačo in z nekaj besedami dogajanje popolnoma preusmeril. Ženinim tožilcem je dal vedeti, da pravo področje spopada ni med ženo in njimi, prav tako ne med njim in njimi, temveč nekje drugje: v njihovih srcih. Farizej, odvrni pogled od grešne žene, zazri se v svojo grešnost, z njo se spopadi! Za tvoj greh gre, ne za njen, za to gre, kakšen si ti, kakšen ne bi smel biti in kakšen bi moral biti. Kakšen bi moral biti? Pravičen. Izpolnjevalec postave. Poštenjak v odnosu do sebe, do okolja, do ljudi in do Boga. Kaj pa si? Kršilec postave. Grešnik. Postava, ki se z njo spravljaš nad bližnjega, te graja: Obsodi najprej sebe! Kamen, ki ga vihtiš v roki, da bi ga zagnal v drugega, ti kliče: Zaženi ga vase! Če te že veseli spopadati se s kakšnim grehom, se spopadaj s svojim; ta je zate življenjskega pomena. Po: Beseda da Besedo

NAPOVEDNIK

Danes popoldne ob 15.00 bo v naši baziliki DEKANIJSKI KRIŽEV POT. Nato bo srečanje članov ŽPS ter predstavitev programa misijona za dekanijo Maribor.

V sklopu radijskega misijona bo v petek, 12. aprila, v baziliki CELODNEVNO SPOVEDOVANJE.
Možnost za spoved bo od 7.00 do 20.00.

V petek, 12. aprila, in v soboto, 13. aprila, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 14. aprila, je CVETNA NEDELJA. Pri vseh svetih mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni blagoslov bo ob 10. uri pred baziliko.
Na cvetno nedeljo boste lahko v baziliki dobili OLJČNE VEJICE. Darovi, ki jih boste namenili za vejice, bodo za obnovo bazilike.

ZBIRANJE HRANE ZA LJUDI V STISKI
Prihodnjo nedeljo (na cvetno nedeljo), 14. aprila, bomo v baziliki zbirali hrano za ljudi v stiski. Otroci lahko darujejo kakšno od svojih igrač.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 10. 4.: Za spreobrnjenje.
Petek, 12. 4.: Za mladino
Nedelja, 14. 4.: Za družine.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 14. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Darko Lovrec
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

Bralci pasijona, 14. 4. 2019
7.00: kronist: Janez Oblonšek, osebe: Marjan Gselman.
8.30: kronist: Janko Trebše, osebe: Branka Trebše, Marica in Zlatko Fleisinger.
10.00: kronist: s. Bogomira Imperl, osebe: Karmen Podlesnik Marčič, Darko Lovrec in otroci.
11.30: kronist: Franc Smole, osebe: Jana Sabo Bubanja in Anastazija Brkljačič.
19.00: kronist: Kornelija Ferčak Folnovič, osebe: Tomaž Folnovič, Claudio Korošec in Suzana Markovič.

DUHOVNA ISKRICA
Pred oblastjo Križanega bodo do konca drhtela človeška srca.
Ta oblast je nepremagljiva, ker je oblast čiste, brezpogojne, zastonjske, vseodpuščajoče, ponižne Božje ljubezni.
(Franc Rode)

POSTNI ČAS
»Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom,« pravi pregovor. Prvi korak, ki ga je treba narediti na poti odpuščanja, je odločitev, da se ne bomo maščevali.
Jean-Marie Pohier zato pravi: »V čem obstaja resnično odpuščanje? V tem, da se od drugega ne zahteva, da plača!«

14. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE
Od 7. 4. do 13. 4. 2019
V nedeljo, 7. aprila 2019, se bo na Radiu Ognjišče začel 14. radijski misijon, ki bo največji po številu misijonarjev. Naslov letošnjega radijskega misijona “CERKEV JE MLADA” je navdihnila lanska sinoda mladih.
Od nedelje, 7. aprila, do sobote, 13. aprila, nas bodo nagovarjali: kardinal, nadškof, kar osemnajst duhovnikov, tri redovne sestre, pet glasbenih skupin in kopica mladih laikov. Vabljeni k poslušanju Radia Ognjišče.

IZGUBLJENI SIN SE VRNE K OČETU

Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi. « Tedaj jim je povedal tole priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje.
Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naróčil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakôljite ter jejmo in se veselímo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. (Lk 15,1–3.11–32)

NAPOVEDNIK

V petek, 5. aprila, bo ob 20.00 seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

V nedeljo, 7. aprila, bo ob 15.00 v naši baziliki KRIŽEV POT ZA DEKANIJO MARIBOR. Nato bo srečanje članov ŽPS ter predstavitev programa misijona za dekanijo Maribor, ki bo potekal od septembra do praznika Kristusa Kralja. Lepo vabljeni, da se v čim večjem številu pridružite molitvi križevega pota.

Križev pot s štirinajstimi postajami, v takšni obliki, kot ga molimo danes, so prvič molili v Španiji v 17. stoletju. Še posebej je bil prisoten na krajih, kjer so živeli in delali Frančiškovi bratje. Nato se je razširil po Sardiniji in vsej Italiji ter po takrat znanem svetu.
Štirinajst postaj ponazarja dogodke trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Vernim pomaga, da vstopijo v Kristusovo trpljenje in v duhu skupaj z Jezusom romajo proti Kalvariji. Danes je najbolj množičen križev pot v Rimu na veliki petek, ko verniki skupaj s papežem molijo in premišljujejo o Kristusovem trpljenju v rimskem Koloseju.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 3. 4.: Za brezposelne.
Petek, 5. 4.: Za pozabljene in zavržene.
Nedelja, 7. 4.: Za krivično obsojene.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 7. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
Včasih si ne upamo srečati ljubega človeka. Sami sebe ne prenesemo več. Imamo občutek krivde. In ta nam preprečuje, da bi drugemu pogledali v oči.
V takšnem položaju je bil izgubljeni sin, o katerem pripoveduje Jezus. Svoje življenje je zapravil. Sedaj je pristal na točki nič. V njegovem obupu mu ne preostane nič drugega, kot da se vrne k očetu. In oče? Iz usmiljenja mu teče naproti in ga nežno objame. Sinu odvzame ves strah in očitke. Srečanje se sprevrže v praznovanje. Namesto da bi mu kaj očital, z njim praznuje, saj lahko svojega sina, ki se je izgubil, ponovno objame.
Anselm Grün

POSTNI ČAS
Zakaj je Jezus izbral datum judovskega praznika pashe za svojo smrt in vstajenje?
Jezus je izbral pashalni praznik svojega ljudstva Izraela kot podobo zato, kar se bo v smrti in vstajenju zgodilo z njim. Kakor je bilo izraelsko ljudstvo rešeno iz egiptovskega suženjstva greha in od oblasti smrti. (KKC 571–573)
Pasha je bila praznik osvoboditve Izraela iz suženjstva v Egiptu. Jezus je šel v Jeruzalem, da bi nas osvobodil na še globlji način. S svojimi učenci je obhajal pashalni obed; vendar pa je, namesto da bi zaklali velikonočno jagnje, sam sebe naredil za žrtveno jagnje. »Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan« (1 Kor 5,7), da bi enkrat za vselej dosegel dokončno spravo med Bogom in človekom.

POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN

Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi, ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovóril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,1-9)

Jezus ne pravi, naj spreobračamo druge, temveč sebe. Spreobrnite se, spokorite se! Vsakdo je odgovoren za svoje grehe in napake, zato naj spreobrne sebe in naj zase dela pokoro. Ko bo prišel gospodar iskat sad, nas ne bo vpraševal po tujem drevju, temveč se bo oziral po vejah naše smokve.
Sami si kujemo prihodnost: če si bomo hoteli kovati srečo, resnično, večno srečo, potem se bo resnično treba v marsičem spreobrniti: od prepirljivosti k složnemu sodelovanju, od vrtičkarstva k iskanju skupnih koristi, od občudovanja vsega, kar je tuje, k zdravi samozavesti, od zaverovanosti v snovnost in telesnost k upoštevanju duhovnih vrednot … in se v marsičem spokoriti.
Po: M. Galizzi

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 25. marca, je SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA MARIJI. Ta dan bodo svete maše po nedeljskem redu.

Bog, ki se je razodel kot Ljubezen, ne more pustiti človeka v stanju brezizhodnega pogubljenja, v kakršnem se je znašel po padcu v greh. Zato je izbral najboljši možni načrt za svoj poseg v človekov od greha ranjeni svet. Ko se zgodi nesreča, se morajo reševalci na kar najbolj primeren način spustiti v samo »situacijo«, da lahko učinkovito pomagajo. Če se nekdo utaplja, je največkrat treba skočiti v vodo in ga potegniti iz nje. Za podobno »intervencijo« se je odločila Sveta Trojica. To pa pomeni, da je Bog sam postal človek, ne da bi prenehal biti Bog. To je edinstvena zamisel odreševanja med vsemi do zdaj znanimi zamislimi odreševanja v različnih verstvih. Povsod drugod se mora človek s svojimi močmi prebiti v Božjo bližino. Le krščanstvo razodeva tako ljubečega Boga, ki se je bil pripravljen sam spustiti iz Božjih višin k človeku, v njegov grešni položaj, da ga je od znotraj premagal in razklenil ter tako slehernemu človeku omogočil izhod v svobodo, če le-to želi.
Po: A. Grün

V nedeljo, 31. marca, bo po sveti maši ob 10.00 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih je naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 27. 3.: Za preganjane kristjane.
Petek, 29. 3.: Za ljudi v stiski.
Nedelja, 31. 3.: Za mir v svetu.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 31. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

Naj dan staršev ne postane edini dan v letu, ko uspemo izreči besedico »hvala« ali kako drugače izkazati hvaležnost. Naj bo le spodbuda, da je lahko v družini, kjer vladata ljubezen in hvaležnost, tudi vsak dan praznik!

POSTNI ČAS

V Križu je nekaj čudnega,
deluje tako nečloveško.
Pa prav po njem se krščanstvo
tako razlikuje od drugih religij.
Vse naravne in svetovne religije kažejo
na mogočno, nedostopno
nadnaravno bitje.
Samo krščanstvo veruje
v navidez nemočnega Boga,
v Boga, ki je svojo vsemogočnost
križal v osebi Jezusa iz Nazareta.
Križ ni nekaj vsakdanjega,
kar bi nam bilo blizu
in kar bi izbrali ljudje.
Križ je samo Božja izbira.

Bog hoče povedati svetu:
»Podarjam vam Jezusa –
in to križanega Jezusa.«

Ker je Bog ljubezen
in ima ljudi tako neskončno rad,
postane trpeči Bog.

Trpel je in se pustil križati
v osebi Jezusa, svojega Sina,
in skozi vse čase do naših dni
trpi bol vsega človeštva.
Po: A. Grün

JEZUS SE MED MOLITVIJO SPREMENI

Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in oba moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte! « In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,28-36)

Videnje in doživetje Jezusove Božje slave sta Petra popolnoma prevzeli. Tako kot nas lahko včasih prevzame globoka molitev, občutek občestva s svetim, Božjim, močna duhovna doživetja na romanjih, doživetja v duhovnih skupinah in podobno. Nekatere to tako odnese, da mislijo, da so že dosegli cilj, da so že v nebesih. Od tu do verskega fanatizma je le še majhen korak. Evangelij o Jezusovi spremenitvi na gori nam pove nekaj pomembnega. Naše mesto ni tam gori, na gori. Videnje je kmalu izginilo. Jezusa in učence je prekril oblak, iz katerega se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte« (Lk 9,35). Njega poslušajte, pomeni: pojdite z gore, pojdite z njim v Jeruzalem, kjer ga bodo zavrgli in umorili, a tretji dan bo vstal. Do slave, ki so jo učenci doživeli na gori in ki jo mi občasno lahko doživimo, je še dosti poti: pot do slave vstajenja gre preko križa!
Po: Z. Štrubelj

NAPOVEDNIK

V torek, 19. marca, je SLOVESNI PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA, moža Device Marije.
Papež Pij IX. (1846–1878) je leta 1870 Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Na slovenskih tleh je bilo češčenje svetega Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621. O tem priča skoraj 80 cerkva, postavljenih na naših tleh njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi v Sloveniji (in tudi po svetu). Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni ‘Bog naj doda potomstvo’. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin. Poseben zavetnik je sveti Jožef krščanskim očetom v skrbi za družino in otroke, še posebej je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti kruh. K njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah.
Jožef je zavetnik umirajočih ob predpostavki, da je pred začetkom Jezusovega javnega delovanja umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje.

V sredo, 20. marca, bo na grobu bl. Antona Martina Slomška v mariborski stolnici MOLITEV IN SVETA MAŠA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE. Ob 8.30 bo rožni venec, ob 9.45 molitvena ura in ob 10.30 sveta maša.

V nedeljo, 24. marca, bo po sveti maši ob 10.00 kratka AKADEMIJA OB PRAZNIKU STARŠEV. Otroci se bodo ob pesmi in recitalih zahvalili staršem za življenje ter ljubezen. Pri maši bodo peli Mehurčki.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih je naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 20. 3.: Za zdravje in spreobrnitev sina.
Petek, 22. 3.: Za katehumene.
Nedelja, 24. 3.: Za prvoobhajance in birmance.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

POSTNI ČAS
V drugem berilu apostola Pavla Filipijanom (Flp 3,17–4,1) nas apostol spodbuja k razmišljanju:
Gledamo križ le kot nesrečo, kot neuspeh, kot dokaz zavrženosti od Boga? Ali spoznamo v njem skrivnost Jezusa Kristusa in njegove ljubezni, s katero nas je na križu ljubil do popolnosti?
Le če v križu prepoznamo skrivnost Boga, ki križanega obudi in ga naredi za Gospoda stvarstva, bomo pravični do Jezusovega oznanila in bistva njegove eksistence. In le tedaj oznanjamo krščansko vero tako, kot jo je doživel Pavel v srečanju z Jezusom. In kaj pomeni križ zate? Kako razlagaš boleča doživetja, kot bolezen, nezgodo, nesrečo, smrt ljubega človeka? Vidiš v tem Božjo zavrnitev ali celo kazen? Ali prepoznaš v križu skrivnost Jezusa, ki je vzel nase svoj križ, Bog pa ga je obudil in ga potrdil kot Gospoda sveta?
Po: A. Grün

JEZUS ZAVRNE SKUŠNJAVCA

Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo, in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.« Jezus mu je odgovóril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
(Lk 4,1-13)

Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.
Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščavi. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile. Jezus je namreč prišel rešit ljudi njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve popolnoma propadel.
D. Watson

NAPOVEDNIK

Obhajamo prvo postno nedeljo. Božja beseda nam govori o skušnjavah, ki nas spremljajo že od Adama in Eve. Hudi duh pač nikoli ne počiva. Razmislimo, kolikokrat nimamo dovolj moči in poguma, da bi se mu uprli in podležemo njegovemu vplivu. Poskusimo v teh postnih dneh najti novo moč za bolj polno in manj grešno življenje.
Huda bolezen našega časa je lov za življenjskim standardom: imeti čim več materialnih dobrin, tudi za ceno velikih, prevelikih žrtev. Ko prebiramo Sveto pismo, se zgrozimo ob tem, da so poganska ljudstva, sredi katerih je živelo izraelsko izvoljeno ljudstvo, svojim malikom darovala ljudi. To se nam zdi nesmiselno, nečloveško in kruto. Vendar pa jih otroci sedanjega stoletja posnemamo: maliku, ki mu je ime življenjski standard, žrtvujemo ljudi. Ali otrok ali nova hiša, ali otrok ali nov avto, ali otrok ali drag pes, se sprašujejo mnogi mladi zakonci … Zmernost v odnosu do vsega, kar je predmet poželenja naših oči, našega »mesa« in življenjskega napuha, človeka osvobaja in neizmerno osrečuje.
S. Čuk

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih bo naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 6. 3.: Za papeža, škofe, duhovnike, redovnike in redovnice.
Petek, 8. 3.: Za zvestobo in stanovitnost med zakonci.
Nedelja, 10. 3.: Za razbite družine.

V nedeljo, 17. marca, bo ob 20.00 SREČANJE II. in III. ZAKONSKE SKUPINE.

V sredo je OBLETNICA IZVOLITVE papeža Frančiška, v četrtek pa OBLETNICA IMENOVANJA nadškofa Alojzija Cvikla. Spomnimo se ju v molitvi.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 17. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Človek – otrok moj!
Če hočeš iti skozi vse skušnjave, ne da bi padel, ne da bi postal slaboten, ampak ostal miren in veder, se prepusti mojim rokam. Priznati moraš, da še nisi dovolj velik, da še nisi dovolj močan. Pustiti moraš, da te vodim, da te vodim kot otroka, kot svojega ljubega otroka! Daj, podaj mi svojo roko in nič se ne boj. Če bo blato, te vzamem v naročje. Toda biti moraš čisto majhen, kajti Oče nosi samo majhne otroke.
M. Quoist, Molitve

POSTNI ČAS

S KRIŽEVEGA POTA NA POT ŽIVLJENJA

Gospod Jezus,
iz globine svoje duše
ti znova darujem svoje življenje
z vsemi preizkušnjami,
ki me čakajo ob poti.
Sprejmi jih, posveti jih,
stori jih rodovitne,
spremeni jih v zaklad odrešenja.
Podeli mi
krščansko gledanje na bolečino;
nauči me vsak dan nositi moj križ
in hoditi za teboj
z velikodušno pripravljenostjo
zadoščevati za lastne krivde
in za krivde človeštva.
Daj mi bratsko srce za vse, ki trpijo;
navdihuj mi dejanja sočutja,
besede tolažbe,
ki jih pričakujejo od mene.
Gospod, ki si svet odrešil s križem,
podeli nam, svojim učencem, milost,
da bomo k tebi vodili svoje brate,
ki omagujejo pod bremenom življenja.
Ko bomo, ponižno trudeč se pri delu,
izpolnili svojo nalogo na tem svetu,
bomo zaslužili priti v večno veselje
v tvoji luči in tvojem miru.

A. M. Couvreur