Vi ste sol zemlje; če pa se sol spridi, s čim se bo solila? Za nič drugega ni več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, marveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5,13-16)
Da lahko bolje razumemo podobi soli in luči, moramo vedeti, da je bilo po judovski postavi predpisano dati nekaj soli na vsako daritev, ki je bila namenjena Bogu. To je bilo znamenje zaveze. Luč pa je bila za Izrael simbol mesijanskega razodetja, ki slavi zmago nad temo poganstva. Kristjani, novi Izrael, torej prejmejo poslanstvo za vse ljudi, da morejo z vero in s karitativno ljubeznijo dajati smer ter posvetiti in napraviti rodovitno vse človeštvo. Vsi krščeni smo učenci in misijonarji, poklicani, da postanemo v svetu živ evangelij. S svetim življenjem bomo namreč dali ‘okus’ v različnih okoljih in jih obvarovali propadanja, kakor to stori sol. S pričevanjem pristne karitativne ljubezni bomo drugim prinašali Kristusovo luč. Toda če kristjani izgubimo okus in s tem ugasnemo svojo navzočnost kot sol in luč, izgubimo učinkovitost. Vsak kristjan mora biti svetla osebnost, tista, ki prinaša luč in daje luč. Luč, ki pa ni njegova, temveč je Božji dar, Jezusov dar.
Papež Frančišek, februar 2014
8. februarja je KULTURNI PRAZNIK. Vsaj ta dan si vzemimo več časa in prelistajmo kakšno kvalitetno knjigo, obiščimo kakšno kulturno prireditev, ustanovo ali kaj podobnega. Kot narod moramo ceniti našo kulturo. Že naš blaženi Slomšek je poudarjal, kako pomembna je namreč ljubezen do jezika, kulture, naroda. Tudi ta ljubezen nas dela prave kristjane.
V petek, 10. februarja, in v soboto, 11. februarja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek predavanj ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.
V soboto, 11. februarja, vabimo na PRAZNOVANJE PRAZNIKA LURŠKE MATERE BOŽJE. Pri večerni sveti maši bo procesija z lučkami.
Na ta dan leta 1858 se je Marija prvič prikazala štirinajstletni Bernardki Soubirous, revnemu francoskemu dekletu. Devica Marija z bleščečo belo obleko in opasana z modrim pasom se je prikazala v kamniti votlini. 25. marca je Bernardki razkrila svoje ime: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« Samo štiri leta prej je papež Pij IX. razglasil dogmo, da je bila Marija brezmadežno spočeta in je prejela odrešujočo milost, zato da je lahko postala mati Božjega Sina. Svetišče v francoskem Lurdu vsako leto obišče več kot šest milijonov romarjev.
V soboto, 11. februarja, bomo praznovali tudi 25. SVETOVNI DAN BOLNIKOV. Ta dan naj zaznamuje naša pozornost do bolnih in trpečih. Pozornost in hvaležnost v teh dneh pokažimo tudi vsem zaposlenim v zdravstvu in drugih ustanovah.
V nedeljo, 12. februarja, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje starejših in mlajših bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Po srečanju bomo imeli v baziliki skupno molitev, nato bomo sodelovali pri večerni sveti maši.
Od 20. do 23. aprila bomo romali v MEDŽUGORJE. Cena romanja je 140 €. V ceno so vključeni prevoz, 3 nočitve, 2 polna penziona in 1 polpenzion. Odhod bo v četrtek, 20. 4. 2017, ob 5.00. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 12. 2. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: Aleš Marčič, 2. berilo: s. Bogomira Imperl
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
DUHOVNA ISKRICA
Kakor eno svečo prižgemo
ob plamenu druge,
tako se razvname vera ob veri.
(Romano Guardini)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Rad bi izpostavil položaj družin, ki so pahnjene v bedo in preskušane na različne načine, kjer so mejne življenjske situacije posebno boleče. Težave postanejo v zelo revnem domu še hujše. Če mora na primer ženska zaradi ločitve ali drugih vzrokov sama skrbeti za otroke in ob tem še delati, ne da bi imela možnost otroke pustiti pri drugih ljudeh, ti odraščajo v zapuščenosti, zaradi katere so izpostavljeni različnim vrstam nevarnosti. Tako ostaja njihovo osebno zorenje ogroženo. V težkih situacijah, ki jih doživljajo najbolj pomoči potrebni, si mora Cerkev posebno prizadevati, da jih razume, tolaži in vključuje; izogibati pa se mora temu, da bi tem ljudem nalagala celo vrsto predpisov, kot da bi bili nezlomljivi. S tem bi dosegli prav nasproten učinek, namreč da bi se zaradi Matere Cerkve – ki je poklicana, da jim približa Božje usmiljenje – čutili obsojene in zapuščene. Tako bi evangelij posredovali z »indoktrinacijo« in ga spremenili »v mrtve kamne, s katerimi bi lahko druge obmetavali«, namesto da bi ponudili zdravilno moč milosti in luč evangelija.
(Drugo poglavje “Realni položaj in izzivi družine”, podpoglavje “Položaj današnje družine”, točka 49)
Dodaj odgovor