BOŽJA BESEDA – SVETO PISMO
»Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatov-skega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežni-kom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.« (Mt 22,10-14)DUHOVNA MISEL
Še vedno smo v vinogradu, ki predstavlja Božje kraljestvo. Današnje besede v Jezusovi priliki kažejo na Jezusovo resnost in klic ter so spodbuda vsake-mu, da vzame prizadevanje za Božje kraljestvo – vinograd − zares. K temu pripomore tudi pretiravanje ob koncu, kjer so omenjene najgloblja tema ter jok in škripanje z zobmi. Zato ne premišljujmo preveč, ampak se lotimo odgovornega dela.NAŠI OČAKI FRANČIŠKANI
P. KASIJAN (FRANC) FARIČ
(* 28. 9. 1904 Zrkovci, ŽU Sv. Miklavž, + 8. 3. 1969 Maribor)Rodil se je v Zrkovcih na Dravskem Polju. V Mariboru je končal učiteljišče, po romanju v Assisi in Rim pa je prišel k frančiškanom. Postal je učitelj na ljudski šoli v Nazarjah in katehet v Mariboru ter se posebej posvečal otro-kom s posebnimi potrebami. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan na Hrvaško in deloval v župnijah v Slavoniji in v Iloku. Po vojni se je vrnil v Maribor, leta 1948 pa odšel na Brezje, kjer je po smrti p. Evstahija Berleca postal gvardijan. Z br. Donatom Jugom, zakristanom in čebelarjem, sta na Brezjah sestavila novo samostansko kroniko, ki jo je p. Kasijan nadaljeval. Srce ga je vleklo nazaj na Štajersko, zato se je leta 1961 vrnil v Maribor. Bil je odličen pridigar in spovednik, priljubljen med ljudmi, velik ljubitelj nara-ve, cvetja, gora in petja ter potrpežljiv v bolezni.
ZAČETEK AKADEMSKEGA LE-TA
S 1. oktobrom se je začelo novo akademsko leto. Letos imamo v našem Franči-škovem študentskem domu 3 nove štu-dente; vseh skupaj je 21. Sveta maša ob začetku novega študijskega leta bo v sre-do, 14. 10., ob 19h v mariborski stolnici.
VABLJENI K MOLITVI ROŽNEGA VENCA V NAŠO BAZILIKO OB 18.30!
TEDEN ZA ŽIVLJENJE
Poslanica 35. Tedna za življenje, ki poteka od 11. do 18. 11.
KJER JE TEMA, NAJ PRINAŠAM SVETLOBO
V Svetem pismu beremo, da se je Bog takoj, ko je ustvaril nebo in zemljo, po-svetil svetlobi: »Bog je rekel: ›Bodi svetloba!‹ In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme.« (1 Mz 1,3–4)
Te navdihnjene in veličastne besede nam prinašajo globoko sporočilo o svetu in pomenu svetlobe. V dobesednem pome-nu nam svetloba sonca, ognja, sveč in žarnic omogoča, da vidimo svet okoli sebe. V prenesenem pomenu pa svetloba upanja, dobrote in povezanosti preganja temo naših stisk ter nam pomaga znova zagledati pot.
Kadar svetlobe primanjkuje, se nam lah-ko zazdi, da zmaguje tema. Toda njena zmaga je le navidezna in začasna. Zlo je sicer mogočno, Bog pa je vsemogočen.
Tudi vsak od nas lahko naredi veliko majhnih stvari, da skozi temo zasijejo prijazne besede, naklonjeni pogledi in srčna dejanja.
Svet se ne bo spremenil, če mu bomo le povedali, kako grozen je. Življenje žari zaradi ustvarjalnosti, ne zaradi kritike. Če ga sprejemamo takšnega, kakršno je, tudi kadar je težko in boleče, odkrijemo neskončno moč svetlobe, ki jo nosimo v sebi in jo lahko delimo z dru-gimi. Poklicani smo k ljubečemu negova-nju, podpiranju in varovanju drug druge-ga.
Pravijo, da na dan potrebujemo štiri ob-jeme, da preživimo, osem, da živimo in dvanajst, da rastemo. Prizadevajmo si zanje z odmevanjem pesmi svetega Fran-čiška Asiškega: »Če kdo v temi blodi sam, naj mu svojo roko dam …« Romana Bider
Prihodnja nedelja je misijonska, zato je nabirka za misijone!
Dodaj odgovor