POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Prvi dan tedna
je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla
in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla,
vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam,
in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma,
da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)Jezusovo vstajenje je vse njegove učence ujelo nepripravljene. Niso si znali predstavljati (kakor tudi mi danes), kako naj bi se to zgodilo. Bili so prestrašeni in začudeni.
Gospod, naj tudi mi vidimo in verujemo!
VELIKONOČNO VOŠČILO
Prazen grob naj navdaja z vero, da je Jezusovo vstajenje velik dar za vse nas.
Vsem želimo blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!
NAPOVEDNIK
Na VELIKONOČNI PONEDELJEK, 21. 4., so sv. maše po nedeljskem redu.V četrtek, 24. 4., bo ob 19.45 pri nas v baziliki SLAVLJENJE.
V soboto, 26. 4., bo ob 11h pri nas slovesnost sv. birme.
Prihodnjo nedeljo, 27. 4., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
VELIKA NOČ, 20. 4.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah prepevajo:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalni kvintet MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – zbor LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.
Λ – VELIKONOČNA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
ZAKONSKI JUBILEJI, 4. 5.
V nedeljo, 4. 5., se bomo pri vseh sv. mašah spomnili zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja!
POMLADNO ROMANJE, 10. 5.
V mesecu maju (10. 5. 2025) bomo romali z avtobusom na Dunaj, kjer si bomo med drugim ogledali tudi karmeličansko cerkev v Döblingu, ki je bila narejena skoraj sočasno z našo cerkvijo in velja za nekakšno arhitekturno sestro dvojčico. Prijave v pisarni.
MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Svetoletna kateheza,
16. april 2025
Usmiljeni oče
Začnimo z najbolj znano priliko, ki se je morda vsi spominjamo iz svojega otroštva: prilika o očetu in dveh sinovih. V njej najdemo srčiko Jezusovega evangelija, to je Božje usmiljenje. Evangelist Luka pravi, da Jezus to priliko pove za farizeje in pismouke, ki so godrnjali, ker je On jedel z grešniki. Zato bi lahko rekli, da gre za priliko, namenjeno tistim, ki so se izgubili, pa tega ne vedo in sodijo druge.
Evangelij nam želi predati sporočilo upanja, saj nam pravi, da nas Bog vedno pride iskat, ne glede na to kje smo se izgubili in na kakršen koli način smo se izgubili. Morda smo se izgubili kakor ovca, ki je skrenila s poti, da bi se pasla na travi, ali pa je zaradi utrujenosti ostala zadaj. Ali smo se morda izgubili kakor kovanec, ki je padel na tla in ga ni več mogoče najti, ali pa ga je nekdo nekam odložil in se ne spomni, kam. Ali pa smo se izgubili kakor sinova tega očeta: mlajši, ker se je naveličal biti v odnosu, ki se mu je zdel preveč zahteven; vendar pa se je izgubil tudi starejši: ni namreč dovolj ostati doma, če sta v srcu ošabnost in tiha jeza. Ljubezen je vedno zavezanost, vedno moramo nekaj izgubiti, da bi šli drugemu naproti. Vendar pa mlajši sin iz prilike misli samo nase, kakor se dogaja v določenih obdobjih otroštva in mladostništva. Dejansko okoli sebe vidimo tudi veliko takšnih odraslih, ki ne uspejo nadaljevati določenega odnosa, ker so egoisti. Slepijo se, da bodo ponovno našli same sebe, namesto tega pa se izgubijo, saj resnično živimo samo takrat, ko živimo za nekoga.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor