JEZUS NAPOVE SVOJO SMRT
Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci;
in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
Odgovorili so:
»Janez Krstnik, drugi: Elija,
spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.«
Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.«
Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali.
Rekel je:
»Sin človekov mora veliko pretrpeti.
Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili,
in tretji dan bo vstal.«
Vsem pa je rekel:
»Če hoče kdo iti za menoj,
naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil;
kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
(Lk 9,18-24)Ni dovolj, če poznamo odgovore drugih, imeti moramo svoj odgovor na vprašanje, kdo je zame Jezus.
In ko znamo (oz. si upamo) odgovoriti na Jezusovo vprašanje, nas vabi, naj hodimo za njim.
Gospod, naj hodim za teboj!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Danes je pri sv. maši ob 11.30 in po njej srečanje naših MINISTRANTOV VSEH GENERACIJ.
Prihodnjo nedeljo, 29. 6., je slovesni praznik SV. PETRA IN PAVLA, ko lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.
ŽUPNIJSKA PISARNA
Dežurstva v župnijski pisarni v času od 23. 6. do 29. 8. ne bo.
V pisarni bomo na voljo vsak dan takoj po sv. maši.VRTNICE 2025
V mesecu juniju pri mašah prebiramo VRTNICE z naslovom Kristus, naše upanje, ki jih je pripravil dr. Anton Štrukelj.
ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA
V bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa (na božič, 25. 12.) in njegove deviške matere Marije (8. 9.). Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik.
Naša MARIBORSKA STOLNICA je posvečena Rojstvu Janeza Krstnika.
DAN DRŽAVNOSTI, 25. 6.
V sredo je Dan državnosti, slovenski državni praznik. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ne pozabite izobesiti slovenske zastave!
SRCE JEZUSOVO
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi obhaja Cerkev slovesni praznik SRCA JEZUSOVEGA.
Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.
Častiti Srce Jezusovo pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni. Zato ta pobožnost ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih Cerkev priporoča, temveč jih krepi, poglablja in prešinja.MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
Praznik MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA obhajamo dan po prazniku Srca Jezusovega.
Marija je hranila v svojem srcu vse, kar se je nanašalo na Jezusa. Zato smemo reči, da sta tudi odgovor na angelovo oznanilo Mariji in zato tudi spev Magnifikat prihajala iz Marijinega »srca«, od koder izvirajo najgloblje in temeljne človekove življenjske odločitve. Sv. Janez Eudes pravi, da je Magnifikat »spev Marijinega srca«. Torej je Marijino srce izvir njene vere, globoke in čiste, ponižnosti in ljubezni, ki se je pokazala v teh okoliščinah.
PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
18. junij 2025
Ozdravitev hromega
Jezus hromemu človeku postavi vprašanje, ki se lahko zdi odvečno: »Bi rad ozdravel?« Vendar pa gre za nujno vprašanje, kajti če je človek veliko let blokiran, mu lahko zmanjka celo volje, da bi ozdravel. Včasih raje ostanemo v stanju bolnika ter tako druge prisilimo, da skrbijo za nas. Včasih je to tudi lahko izgovor, da se ne odločimo, kaj storiti z našim življenjem. Jezus pa tega človeka usmeri k njegovi naj resničnejši in najgloblji želji. Ta človek najprej pove, da nima nikogar, ki bi ga dal v kopel: krivda torej ni njegova, ampak od drugih, ki zanj ne skrbijo. Ta drža postane izgovor za izogibanje svoji odgovornosti. Ali je dejansko res, da ni imel nikogar, ki bi mu pomagal? Hromi človek nato doda, da ko se poskuša potopiti v kopel, vedno pride vanjo kdo drug pred njim. Ta človek izraža fatalistični pogled na življenje. Mislimo, da se nam stvari zgodijo, ker nimamo sreče, ker je usoda naš nasprotnik. Ta človek je obupan. Čuti se poraženega v življenjski bitki. Jezus pa mu pomaga odkriti, da je njegovo življenje tudi v njegovih rokah. Povabi ga, naj vstane, naj se dvigne iz svoje kronične situacije ter vzame svoje nosilo. Te postelje ne sme pustiti ali vreči stran: predstavlja njegovo preteklo bolezen, je del njegove zgodbe. Do tistega trenutka ga je preteklost blokirala; prisilila ga je, da je ležal kot mrtev človek. Zdaj pa je on tisti, ki lahko vzame to posteljo in jo odnese, kamor želi. Gre za to, da mora hoditi in prevzeti odgovornost za izbiro poti, na katero se bo podal. In to po Jezusovi zaslugi!
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor