OZNANILA na Nedeljo Jezusovega krsta, 9. 1. 2022

OČE PRIČUJE O SINU

Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju
in so se v srcu vsi spraševali o Janezu,
če ni morda on Mesija.
Janez pa je vsem odgovóril:
»Jaz vas krščujem z vodo,
pride pa močnejši od mene,
in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal;
on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem.«
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst
in je bil tudi Jezus krščen ter je molil,
se je odprlo nebo.
Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob
in zaslišal se je glas iz neba:
»Ti si moj ljubljeni Sin,
nad teboj imam veselje.«
(Lk 3,15-16.21-22)

Vsi so se spraševali, če ni morda glas-vpijočega-v-puščavi (Janez Krstnik) tisti, ki jih bo rešil.
On pa pokaže na BESEDO (Jezusa Kristusa), ki krščuje s Svetim Duhom in ognjem.
In zasliši se GLAS: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Gospod, naj nikoli ne preslišim tvojega glasu, naj doumem tvojo besedo in se veselim, da sem tvoj ljubljeni otrok!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10h prepeva OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Pri sv. maši ob 11.30 z orgelsko spremljavo sodeluje Maksimilijan Feguš.

Popoldne ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V torek, 11. 1., bo ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Prihodnjo nedeljo, 16. 1., bo ob 17. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2 na daljavo.

V nedeljo, 23. 1., bo ob 8.30 med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo oznanjali zunanjo slovesnost Matere Usmiljenja.

V torek, 25. 1., bo ob 9. uri zopet med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo ob prazniku Matere Usmiljenja obhajali tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov.

NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA
Prva nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja (6. 1.) je NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA.
Z nedeljo Jezusovega krsta se liturgično konča božični čas, čeprav ima v praksi bogoslužje božični značaj še vse do svečnice (2. 2.), ko običajno pospravimo jaslice in prenehamo peti božične pesmi.
Janez Krstnik, kot že ime pove, je Jezusa iz Nazareta krstil z vodo. Pri tem so se odprla nebesa, Božji Duh se je spustil nadenj v podobi goloba in zaslišal se je poseben glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje«.
Nedelja Jezusovega krsta je posvečena tudi spominu na naš krst, zato bomo pri vseh sv. mašah obnovili KRSTNE OBLJUBE.
Pri tem boste lahko prižgali svoje krstne sveče.

FRANČIŠKOVA MLADINA
Vsak četrtek ob 20. uri se zbirajo študenti na srečanjih Frančiškove mladine (FRAMA). Skupaj se družimo v pogovoru, petju in molitvi. Srečanja so namenjena mladim od 16. do 27. leta oz. do končanja svojega izobraževanja ali sklenitve sv. zakona.
Zakaj se ne bi pridružil tudi ti?

MLAJŠI IZOBRAŽENCI
Pojavilo se je zanimanje za srečanja mlajših izobražencev, ki ne sodijo več v študentsko skupino, nimajo pa še možnosti biti v zakonski skupini …
Vabljeni mladi od 23. do 35. leta!
Predvidoma bomo začeli s srečanji ob sredah ob 20. uri v mesecu februarju.
Vabljeni fantje in dekleta! Zainteresirani se javite na zupnija@bazilika.info

KORONAVIRUSNI UKREPI
Od srede, 15. 9., je potrebno za sodelovanje pri bogoslužju izpolnjevati enega od POGOJEV PCT (prebolelost/cepljenje/testiranje). To je eden od načinov, da se ustavi širjenje koronavirusa brez ustavitve družbenega življenja.
Pri sebi imejte osebni dokument in potrdilo o PCT ter zaščitno masko.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
5. januarja 2022
Sveti Jožef, Jezusov krušni oče

Jožef je že vedel, da je Bog za Marijinega sina pripravil ime: »Jezus«, kar pomeni »Gospod rešuje«, kot mu je razložil angel: »kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,21). Ta poseben vidik Jožefovega lika nam danes omogoča razmislek o očetovstvu in materinstvu. Zanimivo je, da je naša civilizacija nekakšna sirota, in ta osirotelost se čuti. Naj nam lik svetega Jožefa pomaga razumeti, kako rešiti občutek osirotelosti, ki nas danes tako zelo boli. Ni dovolj na svet dati otroka, da bi rekli, kako je kdo tudi oče ali mati. »Oče se ne rodiš, oče postaneš. Oče se ne postane samo zaradi tega, ker ima nekdo otroka, ampak ker je odgovorno prevzel skrb zanj. Kadar koli nekdo prevzame skrb za življenje nekoga drugega, v nekem smislu v odnosu do njega uresničuje očetovstvo« (Apostolsko pismo Patris corde). Na poseben način mislim na tiste, ki se odprejo za sprejem življenja s posvojitvijo, kar je zelo velikodušna in lepa drža. Jožef nam kaže, da ta vrsta vezi ni drugotnega pomena, ni nek zasilni izhod. Takšna izbira je ena najvišjih oblik ljubezni, očetovstva in materinstva. Koliko otrok na svetu čaka, da bi nekdo poskrbel zanje! In koliko zakoncev si želi biti očetje in matere, vendar zaradi bioloških razlogov to ne morejo postati; ali pa, čeprav že imajo otroke, želijo deliti družinsko ljubezen s tistimi, ki so ostali brez nje. Ne smemo se bati izbrati poti posvojitve, »tvegati« in sprejeti otroke.
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.