SREDI MED VAMI STOJI, A VI GA NE POZNATE
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem mesija.« »Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovóril. Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« Dejal je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaíja.«
Odposlanci so bili iz vrst farizejev. Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne mesija ne Elija ne prerok?« Janez jim je odgovóril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.«
To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.
(Jn 1,6-8.19-28)Janez Krstnik je vabil k pokori in spreobrnjenju ter v puščavi pričeval o luči in spodbujal k ureditvi Gospodove poti.
Priznal je, da ni vreden, da bi prihajajočemu Gospodu odvezal jermen na sandali.
Gospod, naj bom pričevalec tvoje Luči, naj zravnam vse, kar odvrača od Tebe. Pomagaj mi, da bom vreden Tvojega vstopa v moje življenje!
NAPOVEDNIK
V četrtek, 17. 12., je začetek BOŽIČNE OSEMDNEVNICE.Prihodnjo nedeljo, 20. 12., ob 1930 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2 na daljavo.
BOŽIČNA OSEMDNEVNICA
Sklepno obdobje adventnega časa začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva.
Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone, imenovane tudi O-odpevi, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat. Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost, O Gospod in Voditelj, O korenina Jesejeva, O ključ Davidov, O Vzhajajoči, O Kralj narodov ter O Emanuel.
Pojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič, druga pa je obdobje osmih dni, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču.
Pri nas bomo pred sv. mašo prepevali spev Kralja, ki prihaja, med darovanjem pa Glasovi angelski z višin. Magnificat z O-odpevom sledi po obhajilu. Dopoldansko bogoslužje prenašamo prek spleta.
MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo mašne namene za mesec januar. Glede prostih terminov preverite na www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec.
KORONAVIRUSNI UKREPI
Do preklica vsa KATEHEZA in srečanja skupin potekajo na daljavo.Do preklica je udeležba vernikov pri sv. mašah prepovedana.
Med tednom ob 9h neposredno prenašamo sv. maše preko naše spletne strani, ob nedeljah pa je prenos sv. maše ob 8.30 na TV Exodus.
V cerkvi je do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev ENEGA vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.
Po predhodnem dogovoru je SV. OBHAJILO izven maše dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro.
Za SV. SPOVED smo na voljo v času dežurstva v pisarni, med tednom od 10h do 11h in od 17h do 18h, razen ob sredah. Spovedanec si mora pred vstopom razkužiti roke in vstopiti z masko. V TEDNU PRED BOŽIČEM bomo na voljo za spoved od 10h do 12h in od 14h do 18h.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
9. decembra 2020Blagoslov
Prositi, moledovati. To je zelo človeško. Še enkrat prisluhnimo Katekizmu: »S prosilno molitvijo izražamo zavest svoje povezanosti z Bogom: kot ustvarjena bitja nismo ne svoj izvor ne gospodarji nad nadlogami ne svoj zadnji cilj, temveč grešniki, kakršni smo, kot kristjani vemo, da se odvračamo od Očeta« (KKC, 2629). Če se nekdo počuti slabo, ker je naredil slabe stvari, je torej grešnik, ko moli Očenaš, se že približuje h Gospodu.
Včasih lahko mislimo, da ničesar ne potrebujemo, da zadostujemo sami sebi in da živimo v popolni samozadostnosti. Včasih se to zgodi. A slej ali prej ta iluzija izgine. Človeško bitje je prošnja, ki včasih postane krik, pogosto zadrževan. Duša je podobna suhi, žejni zemlji, kot pravi psalm (prim. Ps 63,2). V tem ali onem trenutku svojega življenja vsi izkusimo čas potrtosti, osamljenosti. Sveto pismo se ne sramuje pokazati na človeško stanje, ki je zaznamovano z boleznijo, nepravičnostmi, izdajstvom prijateljev ali grožnjo nasprotnikov. Včasih se zdi, da se vse ruši, da je do sedaj živeto življenje bilo zaman. V teh situacijah, ko se zdi, da se vse podira in na videz ni izhoda, obstaja ena sama pot: krik, molitev »Gospod, pomagaj mi!« Molitev odpre razpoke za luč v najtemnejšem mraku. »Gospod, pomagaj mi!« To odpre pot, odpre stezo.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor