OZNANILA na ZAHVALNO nedeljo, 8. 11. 2020

GOSPOD PRIHAJA, POJDIMO MU NAPROTI

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko:
»Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam,
ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti.
Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih.
Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja.
Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.
Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹
Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke.
Nespametne so rekle preudarnim:
›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹
Toda preudarne so odvrnile:
›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas.
Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹
Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene,
so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla.
Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹
On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹
Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
(Mt 25,1-13)

Prilika o nespametnih in preudarnih devicah pokaže pomembnost pripravljenosti na srečanje z Gospodom.
Imeti olje (vero) ni samo po sebi umevno! Zato je pomembno, da znamo biti hvaležni za dar vere.

NAPOVEDNIK
Zvečer ob 21. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1 na daljavo.

V soboto, 14. 11., bo ob 16. uri v naši baziliki potekala SV. MAŠA ZA BIRMANCE. Prenos bo prek naše spletne strani.

Prihodnjo nedeljo, 15. 11., zvečer ob 19.30 uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2 na daljavo.

ZAHVALNA NEDELJA
Zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih.
Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen.
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero, zdravje. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev sv. maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala obenem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z obhajanjem sv. evharistije.
Zahvalna nedelja nas vabi, da vsem svojim dobrotnikom izrazimo svojo hvaležnost. Hvaležnost je najprej znamenje, da se zavedamo svojih omejitev. Sami ne znamo in ne zmoremo vsega. Sami tudi nimamo vsega. Prav naše omejitve nas odpirajo za bližnjega, ko smo pripravljeni sprejeti njegovo pomoč in njegovo dobroto.
Po drugi strani pa pomoč in dobrota ljudi dokazujeta, da ljudje presegamo sami sebe in z dobrimi deli gradimo skupnost, ki z dobroto postane močnejša in večja, kot bi bila, če bi ostajali zgolj posamezniki, zaprti sami vase.
Sedanja situacija slabših epidemioloških razmer koronavirusa, nam sicer onemogoča udeležbo pri sv. maši, vendar naj nam ne prepreči, da ne bi svoje hvaležnosti Bogu izrazili v molitvi in premišljevanju. Ne pozabite tudi poklicati svojih sorodnikov, prijateljev in znancev vsaj po telefonu.

KORONAVIRUSNI UKREPI
Do preklica vsa KATEHEZA in srečanja skupin potekajo na daljavo.

Do preklica je udeležba vernikov pri sv. mašah prepovedana.

Med tednom ob 9h neposredno prenašamo sv. maše preko naše spletne strani, ob nedeljah pa je prenos sv. maše ob 8.30 na TV Exodus.

OBHAJILO ob nedeljah delimo ob 12. in 18. uri, med tednom pa ob 10. in 18. uri. Upoštevajte, da je lahko naenkrat v cerkvi samo 6 ljudi!

Za SV. SPOVED smo na voljo v času dežurstva v pisarni, med tednom od 10h do 11h in od 17h do 18h, razen ob sredah.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
4. novembra 2020

Jezus, učitelj molitve
Molitev je prva želja v dnevu, nekaj, kar se počne ob zori, preden se svet prebudi. Obnavlja duha temu, kar bi sicer ostalo brez diha. Dan, ki je živet brez molitve, je v nevarnosti, da se spremeni v nadležno ali dolgočasno izkušnjo: vse, kar se nam zgodi, se za nas lahko obrne v slabo in slepo prenašanje usode. Jezus pa nas vzgaja za poslušnost realnosti in torej za poslušanje. Molitev je predvsem poslušanje in srečanje z Bogom. Problemi vseh dni torej ne postanejo ovire, ampak pozivi samega Boga, da poslušamo in se srečamo s tistim, ki je pred nami. Življenjske preizkušnje se tako preoblikujejo v priložnosti za rast v veri in dejavni ljubezni. Vsakodnevna hoja, vključno z napori, prevzame perspektivo »poklicanosti«. Molitev ima moč, da preoblikuje v dobro to, kar bi v življenju sicer bila obsodba; molitev ima moč, da odpre večje obzorje za misel in razširi srce.
Molitev je tudi umetnost, ki jo je treba vztrajno prakticirati. Jezus sam nam pravi: trkajte, trkajte, trkajte. Vsi smo sposobni epizodičnih molitev, ki izvirajo iz čustva v nekem trenutku; a Jezus uči nek drugi tip molitve: tisto, ki pozna disciplino, urjenje in je sprejeta kot življenjsko pravilo. Vztrajna molitev proizvaja postopno preobrazbo, dela nas močne v obdobjih trpljenja, daje milost, da smo podprti s strani Njega, ki nas ljubi in nas vedno varuje.
Vir: www.vaticannews.va