OZNANILA na 23. nedeljo med letom, 6. 9. 2020

BRATA JE TREBA KLICATI K SPREOBRNITVI

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
»Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi.
Če te posluša, si pridobil svojega brata.
Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva,
da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.
Če jih ne posluša, povej Cerkvi.
Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.
Resnično, povem vam:
Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in,
kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.
Povem vam tudi:
Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji,
jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.
Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem jaz sredi med njimi.«
(Mt 18,15-20)

Navodila za vsakdanje življenje, ki jih podaja Jezus, so v bistvu zelo enostavna. Pa vendar vsem tako težko izvedljiva. Kot bi hoteli preskakovati stopnice, ponavadi spore rešujemo tako, da vsem razglasimo, kaj se je zgodilo, samo tisti konkretni osebi ne. Raje govorimo za hrbtom in opravljamo ali celo obrekujemo.
Gospod, pomagaj mi, da bom znal predvsem graditi odnose, ne pa jih samo rušiti!

NAPOVEDNIK
V torek, 8. septembra, ko obhajamo praznik ROJSTVA DEVICE MARIJE, bodo sv. maše po nedeljskem redu.

V sredo, 9. septembra, je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Naslednjo nedeljo, 13. septembra, je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Slovesnost NOVE MAŠE našega župljana lazarista Roka Žlendra je bila zaradi koronavirusnih razmer prestavljena na Frančiškovo nedeljo, 4. oktobra 2020. Upamo, da bomo tokrat slovesnost lahko izpeljali!

MARIJINO ROJSTVO
Praznik MARIJINEGA ROJSTVA je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu v bogoslužni molitvi hvalnic: »Tvoje rojstvo, Božja Mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.«

SPOMIN MARIJINEGA IMENA
Podobo Marije krasimo s cvetjem in prižigamo lučko pred Njo, ki nam jo podoba predstavlja. Prav zato častimo tudi njeno ime: izgovarjamo ga s spoštovanjem in z zaupanjem, slavimo ga v pesmih, ker nas to ime, kakor podoba, spominja na našo Mater in Kraljico. In nobena podoba nam o naši nebeški Materi ne more toliko lepega povedati, kakor pove pomenljivo ime Marija.

ŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN
Višek tedna molitve bo škofijski molitveni dan za duhovne poklice, ki ga bomo obhajali v soboto, 12. septembra 2020. Zaradi »nepredvidljive korona situacije« bo molitveni dan tokrat izjemoma potekal po dekanijah mariborske nadškofije.
Molitveni dan za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost bo za našo dekanijo potekal v Rušah:
– ob 18.00 molitvena ura za duhovne poklice in za blagoslov v družinah
– ob 19.00 sveta maša
– po maši procesija z lučkami okrog cerkve

KATEHEZA / VEROUK
Z rednimi veroučnimi srečanji za osnovnošolske otroke bomo pričeli v ponedeljek, 14. septembra.
VPIS otrok v 1. razred je v župnijski pisarni od 7. septembra naprej!

MAŠNI NAMENI
Sprejemamo mašne namene za meseca oktober in november.
Glede prostih terminov preverite na www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec ali pa se oglasite v pisarni.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 13. 9. 2020:

  • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
  • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Polona Lovrec
  • ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
  • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
2. septembra 2020

Solidarnost in krepost vere
Kot človeška družina imamo skupen izvor v Bogu; prebivamo v skupnem domu, na planetu-vrtu, na zemlji, kamor nas je postavil Bog; in imamo skupen cilj v Kristusu. A ko vse to pozabimo, naša soodvisnost postane odvisnost nekaterih od drugih. Izgubimo harmonijo soodvisnosti in solidarnosti ter postanemo odvisni. S tem pa se povečata neenakost in izključenost; oslabi se družbeno tkivo in poškoduje se okolje.
V med seboj povezanem svetu izkušamo, kaj pomeni živeti v isti »globalni vasi« – lep je ta izraz, kajneda? Velik svet ni drugega kot globalna vas, kajti vse je med seboj povezano. Vendar pa te soodvisnosti ne spremenimo zmeraj v solidarnost. Med soodvisnostjo in solidarnostjo je dolga pot. Egoizmi – individualni, nacionalni in od skupin moči – ter ideološke togosti, nasprotno, gojijo »strukture greha«.
»Beseda ‘solidarnost’ zahteva, da ustvarimo novo miselnost, ki razmišlja občestveno in daje prednost življenju vseh. Dobrin si ne smejo prilaščati samo nekateri«. Ne gre samo za vprašanje pomoči drugim, kar je prav početi, gre za več: gre za pravičnost. Soodvisnost, da bi bila solidarna in bi rodila sadove, potrebuje močne korenine v človeku in naravi, ustvarjenima od Boga, potrebuje spoštovanje obrazov in zemlje.
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.