OZNANILA na 5. postno nedeljo, 18.3.2018

»Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.« (Jn 12,24-26)

BOG IMA POBUDO VESOLJNE ODREŠITVENE LJUBEZNI

604 Ko Bog izroča svojega Sina za naše grehe, razodeva, da je njegov načrt z nami načrt dobrohotne ljubezni, ki prehiteva vsako zasluženje z naše strani: “Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe” (1 Jn 4,10; prim. 4,19). “Bog izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili mi še grešniki” (Rim 5,8).
605 Ta ljubezen nikogar ne izključi. Jezus sam je spomnil na to ob sklepu prilike o izgubljeni ovci: “Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da se zgubi kdo od teh malih” (Mt 18,14). Jezus trdi, da “daje svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28); ta zadnji izraz ni restriktiven (omejevalen): celota človeštva postavlja naproti eni sami Odrešenikovi osebi, ki se izroča za rešitev (prim. Rim 5,18-19). Cerkev, sledeč apostolom (prim. 2 Kor 5,15; 1 Jn 2,2), uči, da je Kristus umrl za vse ljudi brez izjeme: “Nobenega človeka ni, ga ni bilo in ga ne bo nikogar, ki bi Kristus ne bil zanj trpel” (koncil v Quiercyju l. 853: DS 624).
Po: Katekizem katoliške Cerkve

NAPOVEDNIK

Danes popoldne ste ob 15.00 vabljeni na DEKANIJSKI KRIŽEV POT na Pekrsko gorco.

Jutri, 19. marca, je SLOVESNI PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA, moža Device Marije. Svete maše bodo po delavniškem redu.

V sredo, 21. marca 2018 bo pri šolskih sestrah v Mariboru SPOKORNO BOGOSLUŽJE ZA MLADE z možnostjo postne spovedi. Ob 19.30 je sveta maša, po njej bogoslužje, ki ga vodi študentski zbor VDIH.

V sklopu radijskega misijona bo v petek, 23. marca, v baziliki od 7. do 20. ure CELODNEVNO SPOVEDOVANJE.

V soboto, 24. marca, je SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA MARIJI. Svete maše bodo po nedeljskem redu.
Med večerno sveto mašo bo kratka akademija za starše, s katero se bodo otroci zahvalili staršem za življenje in ljubezen.

V nedeljo, 25. marca, je CVETNA NEDELJA. Pri vseh mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni blagoslov bo ob 10. uri pred baziliko.
Na cvetno nedeljo boste lahko v baziliki dobili OLJČNE VEJICE. Darovi, ki jih boste namenili za vejice, bodo za obnovo bazilike.

ZBIRANJE HRANE ZA LJUDI V STISKI
Prihodnjo nedeljo (na cvetno nedeljo), 25. marca, bomo v baziliki zbirali hrano za ljudi v stiski. Otroci lahko darujejo kakšno od svojih igrač.

V sredo, 28. marca 2018 ob 19.30 bo KRIŽEV POT MLADIH PO ULICAH MARIBORA. Pričetek je ob Kužnem znamenju na Glavnem trgu, zaključek v Mestnem parku.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 21. 3.: Za slovenske družine
Petek, 23. 3.: Za zdravje svakinje Majde P.
Nedelja, 25. 3.: Za umirajoče

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 25. 3. 2018:

  • ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
  • ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
  • ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

Bralci pasijona, 25. 3. 2018:

  • 7.00: kronist: Janez Oblonšek, osebe: Marjan Gselman.
  • 8.30: kronist: Janko Trebše, osebe: Branka Trebše, Marica in Zlatko Fleisinger.
  • 10.00: kronist: s. Bogomira Imperl, osebe: Karmen Podlesnik Marčič, Aleš Marčič in Darko Lovrec.
  • 11.30: kronist: Franc Smole, osebe: Jana Sabo Bubanja in Anastazija Brkljačič.
  • 19.00: kronist: Kornelija Ferčak Folnovič, osebe: Tomaž Folnovič, Claudio Korošec in Lucija Šeme.

KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE

Vsi grešniki so bili povzročitelji Kristusovega trpljenja

598 Cerkev v učiteljstvu svoje vere in v pričevanju svojih svetih ni nikoli pozabila, da “so grešniki sami povzročitelji in tako rekoč orodja vseh muk, ki jih je pretrpel Božji Odrešenik” (Catech. R. 1,5,11; prim. Heb 12,3). Upoštevajoč dejstvo, da naši grehi prizadenejo Kristusa samega (prim. Mt 25,45; Apd 9,4–5), se Cerkev ne pomišlja pripisovati kristjanom kar najhujšo odgovornost pri Jezusovih smrtnih mukah, odgovornost, katero so prepogosto zvračali samo na Jude.
Za krivce tega strašnega hudodelstva moramo imeti vse tiste, ki spet in spet padajo v grehe. Kajti naši grehi so povzročili, da je naš Gospod Jezus Kristus prestal smrtne muke križa. Gotovo je, da tisti, ki se predajajo razbrzdanosti in zlu, v svojem srcu, kolikor je na njih, ‘znova križajo in sramotijo Božjega Sina’ s svojimi grehi (Heb 6,6). In priznati je treba, da je naše hudodelstvo v tem primeru večje kakor hudodelstvo Judov. Kajti oni bi po pričevanju apostola ‘Gospoda nikoli ne bili križali, če bi ga poznali’ (1 Kor 2,8). Mi pa nasprotno izpovedujemo, da ga poznamo, in vendar ga z dejanji zatajimo ter na neki način položimo nanj nasilniške roke (Catech. R. 1,5,11).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja