Kategorija: Oznanila MB

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)

Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!

NAPOVEDNIK
V torek, 2. 4., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da nam bo varno zavetje v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mu bodo vdani in posvečeni, se ne bodo pogubili.

V petek, 5. 4., je ob 20h srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

Prihodnjo nedeljo, 7. 4., je ob 15h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

VELIKA NOČ, 31. 3.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalni kvintet MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – zbor LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.

Λ – VELIKONOČNA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.

VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

VELIKONOČNO VOŠČILO
Prazen grob naj navdaja z vero, da je Jezusovo vstajenje velik dar za vse nas.
Želimo vam vesele in doživete velikonočne praznike!

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
27. marec 2024
Potrpežljivost
Preteklo nedeljo smo poslušali pripoved o Gospodovem trpljenju. Jezus na trpljenje, ki ga prestaja, odgovarja s krepostjo, ki je zelo pomembna, čeprav ne sodi med tradicionalne: krepost potrpežljivosti. Zadeva prenašanje tega, kar trpimo: ni naključje, da ima beseda potrpežljivost isti koren kot trpljenje. In ravno v trpljenju se pokaže potrpežljivost Kristusa, ki s krotkostjo in blagostjo sprejema aretacijo, klofutanje in krivično obsodbo; pred Pilatom se ne pritožuje; prenaša žalitve, pljunke in bičanje vojakov; nosi težo križa; odpusti tistim, ki ga pribijejo na les in na križu se ne odzove na izzivanje, ampak podarja usmiljenje. To je Jezusova potrpežljivost. Vse to nam govori, da Jezusova potrpežljivost ni v stoičnem odporu v trpljenju, ampak je sad večje ljubezni.
Apostol Pavel v tako imenovani »hvalnici ljubezni« tesno povezuje ljubezen in potrpežljivost. Ljubezen je velikodušna, je potrpežljiva. Izraža presenetljivo misel, ki se v Svetem pismu pogosto pojavlja: Bog se spričo naše nezvestobe pokaže »počasen v jezi«: namesto da bi dal duška svojemu odporu do človekovega zla in greha, se razodene kot večji, vsakokrat pripravljen začeti znova z neskončno potrpežljivostjo.
Vir: www.vaticannews.va

BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU

Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori,
je Jezus poslal dva izmed svojih učencev in jima rekel:
»Pojdita v vas, ki je pred vama.
Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička,
na katerem še nikoli ni sedél noben človek.
Odvežita ga in pripeljita.
In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹, recita:
›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sem.‹ «
Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti,
ter ga začela odvezovati.
Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli:
»Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?«
Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili.
Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj.
Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče,
drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih.
Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:
»Hozána! Blagoslovljën, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida,
kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«
(Mr 11,1-10)

Ob Jezusovem slovesnem prihodu v Jeruzalem so mu množice vzklikale in ga pozdravljale ter mu mahale s palmovimi in oljčnimi vejami.
Nekaj dni kasneje pa je množica zahtevala njegovo križanje.
Gospod, naj te ne neham slaviti!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

SPOVEDOVANJE
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (25.-29. 3. 2024) bo v baziliki SPOVEDNO DEŽURSTVO od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.

GOSPODOVO OZNANJENJE
Letos je bilo zaradi velikega tedna prestavljeno na soboto, 23. 3.

KRIŽEV POT, 27. 3.
Univerzitetna župnija v Mariboru vabi na tradicionalni KRIŽEV POT PO MESTNIH ULICAH. Ob 19. uri bo v mariborski stolnici sv. maša in nato križev pot, ko se bodo mladi odpravili na pot za Njim po mestnih ulicah in trgih.

VELIKI ČETRTEK, 28. 3.
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sv. maša (spomin zadnje večerje) in češčenje Najsvetejšega v JEČI.

VELIKI PETEK, 29. 3.
7.30 – molitev brevirja pri JEČI;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem GROBU.
Dan STROGEGA POSTA.

VELIKA SOBOTA, 30. 3.
7.30 – molitev brevirja pri GROBU.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 17.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.
19.00 – VELIKONOČNA VIGILIJA, začne se z blagoslovom ognja v atriju.

VELIKA NOČ, 31. 3.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalna skupina MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 26. 3., od 9.30 do 11.00.

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
20. marec 2024
Razumnost
Razumnost skupaj s pravičnostjo, srčnostjo in zmernostjo predstavlja tako imenovane štiri glavne kreposti, ki niso izključna domena kristjanov, ampak spadajo v dediščino starodavne modrosti, zlasti grških filozofov. Zato je bila ena najzanimivejših tem pri srečanju in inkulturaciji ravno tema kreposti.
Začnimo z razumnostjo. To ni krepost bojazljive osebe, ki vedno okleva, kaj naj stori. Ne, to je napačna razlaga. Prav tako ni samo previdnost. Dodeliti prvo mesto razumnosti pomeni, da je človekovo delovanje v rokah njegove inteligence in svobode. Razumna oseba je ustvarjalna: razmišlja, presoja, poskuša razumeti kompleksnost realnosti in ne dovoli, da bi jo premagala čustva, lenoba in pritiski iluzij.
V svetu, v katerem prevladujejo videz, površinske misli in banalnost tako dobrega kot zla, je treba obnoviti starodavno učenje o razumnosti.
Razumnost prav tako uči, da je, kot pravijo, »odličnost sovražnik dobrega«. Prevelika gorečnost lahko v nekaterih situacijah povzroči katastrofo: lahko uniči gradnjo, za katero bi bila potrebna postopnost; lahko povzroči konflikte in nerazumevanje; lahko celo sproži nasilje. Razumna oseba zna varovati spomin na preteklost, ker ve, da je izročilo dediščina modrosti.
Vir: www.vaticannews.va

ČE SEME UMRE, OBRODI OBILEN SAD

Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
(Jn 12,20-33)

K Jezusovim učencem so pristopili s prošnjo, da bi radi videli Jezusa. Ko so to povedali Jezusu, jim razloži, da se sad lahko vidi šele potem, ko je seme dano v zemljo in umre, nato obrodi obilo sadu.
Videti Jezusa pomeni najprej služiti mu in hoditi za njim.
Gospod, nakloni mi milost, da te bom znal prepoznati in videti v ubogih in ti pomagati!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 15h DEKANIJSKI KRIŽEV POT na Kalvarijo. Zbirno mesto je pri spodnji kapelici nad mestnim parkom.

Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Popoldne je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V četrtek, 21. 3., je ob 20.00 v naši baziliki SLAVLJENJE. Vabljeni!

PAPEŠKA NEDELJA, 17. 3.
V sredo, 13. 3. 2024, smo obhajali 11. obletnico izvolitve PAPEŽA FRANČIŠKA, zato je danes papeška nedelja. V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

POSTNI ČAS
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE:
23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

GOSPODOVO OZNANJENJE
Letos je praznovanje zaradi velikega tedna prestavljeno na soboto, 23. 3.
Pri nas bodo sv. maše po nedeljskem redu.
V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

CVETNA NEDELJA, 24. 3.
Blagoslov zelenja (butar, presmecev, oljčnih vejic, …) bo pri vseh svetih mašah: ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h.
Ob 10. uri bo blagoslov pred baziliko.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 1830 ter v nedeljo ob 1830.

SPOVEDOVANJE
V okviru radijskega misijona bo pri nas SPOVEDNI DAN v petek, 22. 3., od 7h do 19h.
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (25.-29. 3. 2024) bo v baziliki SPOVEDNO DEŽURSTVO od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.

KARITAS – POMOČ V STISKI
Župnijska karitas se tudi v teh časih sooča s številnimi ljudmi v stiski in redno prosilcem razdeljuje prehrambene pakete. Na vse se obračajo s prošnjo, če bi lahko DO CVETNE NEDELJE prinesli tudi kakšno pomoč v hrani, higienskih pripomočkih oz. v denarni pomoči. Bog povrni za vsak dar!

ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
13. marec 2024
Krepostno delovanje
Rimski filozofi so kreposti imenovali virtus, grški pa aretē. Latinski izraz izpostavlja predvsem to, da je krepostna oseba močna, pogumna, sposobna discipline in askeze; izvrševanje vrlin je sad dolgega kaljenja, ki zahteva napor in tudi trpljenje. Grška beseda aretē pa po drugi strani označuje nekaj, kar odlikuje, izstopa, vzbuja občudovanje. Krepostna oseba je torej tista, ki se ne izpridi s popačenjem, ampak je zvesta svoji poklicanosti, v celoti uresniči samo sebe.
Bili bi na napačni poti, če bi mislili, da so svetniki izjeme človeštva, nekakšen ozek krog prvakov, ki živijo onkraj meja naše vrste. Svetniki so v tej perspektivi, ki smo jo pravkar predstavili glede kreposti, v resnici tisti, ki postanejo v polnosti to, kar so, ki uresničujejo poklicanost, lastno vsakemu človeku. Kako srečen bi bil svet, če bi bili pravičnost, spoštovanje, vzajemna dobrohotnost, velikodušnost in upanje skupna normalnost in ne redka anomalija! Zato bi morali v teh dramatičnih časih, ko se pogosto soočamo z najslabšim, kar je v človeku, ponovno odkriti poglavje o krepostnem delovanju in ga vsi udejanjati. V popačenem svetu se moramo spomniti oblike, v katero smo bili oblikovani, Božje podobe, ki je v nas vtisnjena za vedno.
Vir: www.vaticannews.va

BOG JE POSLAL SVOJEGA SINA, DA BI SVET ODREŠIL

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu:
»Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi,
tako mora biti povzdignjen Sin človekov,
da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje.
Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,
da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil,
ampak bi imel večno življenje.
Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil,
ampak da bi se svet po njem rešil.
Kdor vanj veruje, se mu ne sodi;
kdor pa ne veruje, je že sojen,
ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.
Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet
in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč,
kajti njihova dela so bila hudobna.
Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči,
da se ne bi razkrila njegova dela.
Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči,
da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«
(Jn 3,14-21)

Kača je v svetem pismu simbol hudega duha, tako lahko kačje pike (oz. ugrize) primerjamo skušnjavam in grehu v katerega pademo.
Jezus je vzel nase vse naše grehe, bil za nas križan in nas rešil sužnosti grehu.
Gospod, naj vedno znova obračam svoj pogled k Tebi, ki rešuješ in ozdravljaš!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

Popoldne je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V petek in soboto, 15. in 16. 3., bo pri nas potekala PRIPRAVA NA ZAKON.

V soboto, 16. 3., so ob 13h predvelikonočne MINISTRANTSKE VAJE.

V soboto, 16. 3., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 17. 3., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Prihodnjo nedeljo, 17. 3., je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

POSTNI ČAS
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:
16. 3. 2024:
– ob 10h za 3. razred in 8. razred
23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

11. OBLETNICA IZVOLITVE PAPEŽA
V sredo, 13. 3. 2024, bomo obhajli 11. obletnico izvolitve PAPEŽA FRANČIŠKA. Kardinali so na konklavu izvolili kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Prihodnjo nedeljo bomo obhajali t.i. PAPEŠKO NEDELJO, v naši baziliki pa boste lahko prejeli POPOLNI ODPUSTEK.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

ODRASLI SKAVTI
Ponovno so se obudila srečanja odraslih skavtov. Vsak drugi torek v mesecu ob 17.15.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 12. 3., od 9.30 do 11.00.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
6. marec 2024
Napuh
Greh napuha je zelo podoben grešnemu nagnjenju nečimrnosti, o kateri smo govorili prejšnjič. Če je nečimrnost bolezen človeškega jaza, pa je v primerjavi z opustošenjem, ki ga zmore napuh, še vedno otroška bolezen. Menihi so pri analizi človeških norosti prepoznali določen vrstni red v zaporedju zla: začnejo z najhujšimi grehi, kot je požrešnost, in pridejo do najbolj vznemirjujočih pošasti. Med vsemi grešnimi nagnjenji je napuh velik kralj. Ni naključje, da ga Dante v Božanski komediji postavi v prvi krog vic: kdor podleže temu grešnemu nagnjenju, je daleč od Boga, za njegovo odpravo pa sta potrebna čas in napor, bolj kot za katero koli drugo bitko, v katero je kristjan poklican.
V resnici se v tem zlu skriva koreniti greh, absurdno prepričanje, da smo podobni Bogu. Greh naših prvih staršev, o katerem pripoveduje prva Mojzesova knjiga, je v vseh pogledih greh napuha. Skušnjavec jima reče: »… da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog« (1 Mz 3,5). Pisci o duhovnosti so bolj pozorni na opisovanje podleganja napuhu v vsakdanjem življenju, na ponazarjanje, kako uničuje človeške odnose, na izpostavljanje, kako to zlo zastruplja tisti občutek bratstva, ki bi ljudi moral združevati.
Vir: www.vaticannews.va

PODRITE TA TEMPELJ IN V TREH DNEH GA BOM POSTAVIL

Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹
Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš takó delati?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govóril o templju svojega telesa.
Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govóril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
(Jn 2,13-25)

Velikokrat si predstavljamo Jezusa kot krotko jagnje, ki umolkne pred svojimi strižci.
Pa vendar je Jezus z jasno in odločno besedo ter z dejanji pokazal, da ima oblast in moč delati dobro in vzpostavljati mir.
Gospod, pomagaj mi živeti in prinašati mir, da bom mogel ohranjati zbranost in tihoto v tvoji hiši!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 19h prepeva pevski ansambel ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

V torek, 5. 3., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

V sredo, 6. 3., bo dopoldne pri nas potekalo DEKANIJSKO SREČANJE DUHOVNIKOV.

V petek, 8. 3., je ob 20h srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

Prihodnjo nedeljo, 10. 3., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

Prihodnjo nedeljo, 10. 3., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

POSTNI ČAS
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:
16. 3. 2024:
– ob 10h za 3. razred in 8. razred
23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

ŠTUDENTSKA OLIMPIADA
Vsako leto v pomladnem času poteka OLIMPIADA KATOLIŠKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV, pri kateri že od ustanovitve sodeluje tudi naš FRANČIŠKOV ŠTUDENTSKI DOM.
Letos se bomo v športnih disciplinah preizkusili to soboto, 9. 3., v športnih dvoranah Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Tekmovanja potekajo v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Važno je sodelovati, ne zmagati!

SV. FRANČIŠKA RIMSKA, 9. 3.
Štirideset let je živela kot žena in družinska mati. Izkušena je bila v pobožnosti, ponižnosti in čudoviti potrpežljivosti. Po moževi smrti je služila bolnim in šla med oblate, ki jih je v Rimu združila pod Pravilom sv. Benedikta.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
28. februar 2024
Nevoščljivost in napuh
Korenina nevošljivosti je napačna predstava o Bogu: človek ne sprejme, da ima Bog svojo »matematiko«, ki se razlikuje od naše. Na primer v Jezusovi priliki o delavcih, ki jih je gospodar poklical v vinograd ob različnih urah dneva, so tisti, ki so prišli v prvih urah, prepričani, da imajo pravico do višje plače od tistih, ki so prišli zadnji; a gospodar dá vsem isto plačilo in pravi: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali si nevoščljiv, ker sem jaz dober?« (Mt 20,15). Bogu bi radi vsilili svojo sebično logiko, a Božja logika je ljubezen. Dobrine, ki nam jih daje, so namenjene delitvi z drugimi. Zato sveti Pavel kristjane poziva: »Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju« (Rim 12,10).
In tako pridemo do drugega grešnega nagnjenja, ki ga obravnavamo danes: napuh. Ta gre z roko v roki z demonom zavisti, skupaj pa sta ti dve grešljivosti značilni za osebo, ki si prizadeva biti središče sveta, svobodno izkoriščati vse in vsakogar, predmet vsake hvale in ljubezni. Napuh je napihnjeno in neutemeljeno samospoštovanje. Prevzetnež ima zajeten »jaz«: nima empatije in se ne zaveda, da so na svetu poleg njega še drugi ljudje. Njegovi odnosi so vedno zaznamovani z uporabnostjo in prevlado nad drugim.
Vir: www.vaticannews.va

NEBEŠKI OČE RAZODENE, DA JE JEZUS NJEGOV SIN

Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza
in jih same zase peljal na visoko goro.
Vpričo njih se je spreménil.
Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela,
da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.
In prikazal se jim je Elija z Mojzesom
in pogovarjala sta se z Jezusom.
Oglásil se je Peter in rekel Jezusu:
»Učitelj, dobro je, da smo tukaj.
Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili.
Narédil se je oblak in jih obsenčil.
In iz oblaka se je zaslišal glas:
»Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«
Ko so se hitro ozrli naokrog,
niso videli nikogar več razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.
In medtem ko so šli z gore,
jim je naróčil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli,
dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.
To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
(Mr 9,2-10)

Jezusova spremenitev na gori je v učencih vzbudila strahospoštovanje. Jezusa so videli v božjem sijaju, ki si ga prej niso znali predstavljati.
Njegovo »božjesinovstvo« je potrdil tudi Oče.
Gospod, naj te vedno rad poslušam!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki nas tolaži v trpljenju. Dopoldne bomo obiskali bolnike po domovih.

Prihodnji vikend bo potekal duhovni vikend za ZAKONSKO SKUPINO JP2.

Prihodnjo nedeljo, 3. 3., bo pri večerni sv. maši ob 19. uri prepevala pevska skupina ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

POPOLNI ODPUSTEK
Na današnjo 2. POSTNO NEDELJO lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE
V tem tednu potekajo zimske šolske počitnice, zato tudi ni osnovnošolskega verouka.

POSTNI ČAS
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:

16. 3. 2024:
– ob 10h za 3. razred in 8. razred

23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

SV. NEŽA PRAŠKA, 2. 3.
Kot hči češkega kralja Otokarja je bila že kot otrok obljubljena za ženo, zanjo so se potegovali mnogi snubci, vendar se je sama odločila za redovno življenje sester klaris ter skrbela za uboge, gobavce in bolne.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 27. 2., od 9.30 do 11.00.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Nagovor pri nedeljski avdienci,
18. februar 2024
Postni čas
Besedilo pravi: »V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal«. Tudi mi smo med postnim časom povabljeni »vstopiti v puščavo«, torej v tišino, v notranji svet, v poslušanje srca in v stik z resničnostjo. V puščavi, dodaja današnji evangelij, je bil Kristus »med zvermi in angeli so mu stregli«. Njegova družba so bile divje zveri in angeli. V nekem simboličnem smislu so tudi naša družba, saj ko vstopimo v notranjo puščavo, lahko tam srečamo divje zveri in angele.
Divje zveri. V kakšnem smislu? V duhovnem življenju lahko ob njih pomislimo na neurejene strasti, ki nam ločujejo srce in si ga skušajo prisvojiti. Vplivajo na nas, zdijo se mikavne, a če nismo pozorni, nas lahko raztrgajo. Lahko damo ime tem »zverem« duše: različne pregrehe, pohlep po bogastvu, ki nas zapre v preračunavanje in v nezadovoljstvo, nečimrnost užitka, ki te obsodi na nemir in samoto, ter še pohlep po slavi, ki poraja negotovost ter nenehno potrebo po potrjevanju in protagonizmu. Zanimivo je: ne pozabimo na te stvari, ki jih lahko srečamo znotraj: pohlep, nečimrnost in hlepenje. Gre za »divje« zveri, zato jih je treba kot takšne pomiriti in se z njimi spopasti, saj ti v nasprotnem primeru požrejo svobodo. In postni čas nam pomaga vstopiti v notranjo puščavo, da popravimo te stvari.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUSA SATAN SKUŠA IN ANGELI MU STREŽEJO

Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo.
V puščavi je bil štirideset dni
in satan ga je skušal.
Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.
Ko pa so Janeza zaprli v ječo,
je šel Jezus v Galilejo.
Oznanjal je Božji evangelij in govóril:
»Čas se je dopólnil
in Božje kraljestvo se je približalo.
Spreobrnite se in vérujte evangeliju!«
(Mr 1,12-15)

Po krstu v Jordanu je, kjer je bilo izpričano Jezusovo božje sinovstvo, ga je Duh odvedel v puščavo.
Puščava velja za kraj, kjer ni življenja, kjer je vsenaokrog zgolj pesek in kamenje. Tudi rastline ne uspevajo.
In v to odsotnost življenja se priplazi satan, ki je skušal Jezusa, a Jezus je ostal zvest Očetu. Jezus tudi nas vabi k spreobrnjenju in veri v Njegovo veselo oznanilo.
Gospod, naj v tem postnem času vztrajam v zvestobi Tvojemu evangeliju!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

Prihodnjo nedeljo, 25. 2., je ob 15.00 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

POSTNI ČAS
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 1830 ter v nedeljo ob 1830.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala:

16. 3. 2024:
– ob 10h za 3. razred in 8. razred

23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred

SEDEŽ APOSTOLA PETRA, 22. 2.
V preteklih časih so se kristjani posebej spominjali delovanja sv. Petra v Antiohiji, posebej pa njegovega prihoda v Rim, kjer je bil zadnji sedež njegovega apostolskega delovanja. Praznik sedeža sv. Petra nas spominja zlasti na to, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru, Skali, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede.

POPOLNI ODPUSTEK
Ob prazniku Sedeža apostola Petra (22. 2.) lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.
Prav tako lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek na kvatrno sredo v postu (sreda 1. postnega tedna, 21. 2.) in na 2. postno nedeljo (25. 2.).

MINISTRANTSKO ZIMOVANJE
Od 23. do 25. 2. bo v Nazarjah potekalo zimovanje ministrantov iz frančiškanskih cerkva v Sloveniji.
Podprimo jih z molitvijo!

SREČANJE SVETOV KB OFS
V soboto, 24. 2., bo pri nas potekalo srečanje svetov krajevnih bratstev FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA s področja Mariborske metropolije.
Podprimo jih z molitvijo!

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
14. februar 2024
Acidia
Med vsemi glavnimi grešnimi nagnjenji je eno, ki je pogosto spregledano. Morda zato, ker je njegovo ime mnogim nerazumljivo: acidia. Zato se na seznamu grešljivosti izraz acidia pogosto zamenja z drugim, mnogo bolj razširjenim izrazom, to je lenoba. V resnici je lenoba bolj posledica kot vzrok. Ko je človek brezdelen, ravnodušen, apatičen, pravimo, da je len. A kot uči modrost puščavskih očetov, je razlog te lenobe pogosto acidia, ki v grščini dobesedno pomeni »pomanjkanje skrbi«.
Gre za zelo nevarno skušnjavo. Kdor postane njena žrtev, je, kot da bi ga zdrobila smrtna želja: čuti odpor do vsega, odnos z Bogom mu postane dolgočasen in tudi najsvetejša dejanja, ki so nekoč ogrela njegovo srce, se mu zdaj zdijo popolnoma nekoristna. Človek začne obžalovati čas, ki teče, in mladost, ki je nepopravljivo za njim.
Acidia je opredeljena kot »demon poldneva«: zaloti nas sredi dneva, ko je utrujenost na vrhuncu in se zdi, da so ure, ki so pred nami, monotone, nemogoče živeti.
Učitelji duhovnosti so ob tem grešnem nagnjenju, za katerega vemo, da je zelo nevarno, predvideli različna zdravila. Rad bi izpostavil tisto, ki se mi zdi najpomembnejše in bi ga poimenoval potrpežljivost vere.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS OZDRAVI GOBAVCA

Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil:
»Če hočeš, me moreš očistiti.«
Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel:
»Hočem, bodi očiščen!«
Gobe so takoj izginile in bil je očiščen.
Jezus ga je brž s strogimi besedami poslal ven in mu rekel:
»Glej, da nikomur nič ne poveš,
ampak pojdi, pokaži se duhovniku
in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«
Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati
in pripovedovati, kaj se je zgodilo,
tako da Jezus ni mogel več javno v mesto,
ampak je bival zunaj na samotnih krajih.
In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.
(Mr 1,40-45)

Ponižna prošnja gobavca, ki izraža tudi vero v Jezusovo moč ozdravljanja, je bila uslišana.
Jezus želi pomagati človeku, ki je bil izvržen iz družbe in mu z očiščenjem gobavosti vrne človeško dostojanstvo.
In očiščeni gobavec o tem ni mogel molčati, začel je na vsa usta oznanjati in pripovedovati.
Kaj pa jaz? Ali pridem k Jezusu ponižno? Ga prosim? Mu zaupam? Pričujem zanj?

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Popoldne je ob 17.00 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

V torek, 13. 2., je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Prihodnjo nedeljo, 18. 2., je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

PRIDRUŽITEV BAZILIKI
Kapitelj patriarhalne liberijanske bazilike v Rimu (bazilike Marije Velike) je dne 11. februarja 1906 našo cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pridružil in povezal z večjo baziliko Marije Velike v Rimu. Tako je naša cerkev deležna vseh milosti, odpustkov, predpravic in dovoljenj, ki so jih rimski papeži podelili liberijanski baziliki.

POPOLNI ODPUSTEK
Danes, 11. 2., ob spominu Lurške Marije in pridružitve baziliki Marije Velike, lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

PEPELNIČNA SREDA
V sredo pričenjamo postni čas. Pri vseh mašah bomo opravili OBRED PEPELJENJA. Posipanje s pepelom je znamenje spokorne drže in naše pripravljenosti na spreobrnjenje ter verovanje evangeliju. Spominja nas tudi, da smo ustvarjeni iz prahu zemlje. Sv. maša bo tudi ob 17. uri – za družine.

POSTNA POSTAVA
V postnem času imamo tudi več priložnosti za različne spokorne vaje.
Ob začetku in koncu postnega časa (Pepelnica in Veliki petek) za vse (od 18. do 60. leta) velja STROGI POST, ko ne uživamo mesa in se le enkrat na dan lahko do sitega najemo.
Tudi na vse POSTNE PETKE velja odpoved mesnim jedem, k čemur smo sicer spodbujeni skozi vse leto.
Seveda pa smo v postnem času povabljeni tudi k vsem drugim oblikam spokornosti in različnim odpovedim. Povabljeni smo, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Za otroke je to lahko 40 dni brez sladkarij, čokolade, slanarij, …
Odrasli lahko 40 dni abstiniramo alkoholne pijače, kajenje in druge razvade.
To seveda ne velja samo za hrano!
Velik izziv je odpoved grdemu govorjenju (preklinjanju), opravljanju, obrekovanju, …
Potrudimo se biti vsaj 40 dni prijazni, spoštljivi, dobronamerni, …
Zakaj se ne bi odpovedali nepotrebnemu gledanju televizije, igranju računalniških iger, brezglavemu brskanju po internetu oz. družbenih omrežjih.
Vsaka odpoved naj za seboj potegne odločitev! Če zmanjšam gledanje televizije za eno uro na dan, imam eno uro časa, ki ga lahko posvetim ostalim družinskim članom, osamljenim prijateljem in znancem, … Lahko tudi več molim.
Ko se odpovedujem različnim prehranskim priboljškom, lahko na ta način privarčevani denar namenim ubogim.
Postni čas nas torej vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih in to izničili.
Ne izpustimo te čudovite priložnosti!

KRIŽEV POT
Križev pot bomo v naši baziliki molili oz. premišljevali vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
7. februar 2024
Žalost
Obstaja žalost, ki je primerna za krščansko življenje in se z Božjo milostjo spremeni v veselje: te seveda ne smemo zavračati, saj je del poti spreobrnjenja. Obstaja pa tudi druga vrsta žalosti, ki se vtihotapi v dušo in jo spravi v stanje pobitosti: proti tej drugi vrsti žalosti se je treba odločno in z vso močjo boriti, saj prihaja od hudega duha. To razlikovanje najdemo tudi pri svetem Pavlu, ki v pismu Korinčanom pravi: »Žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt« (2 Kor 7,10). Obstaja torej prijateljska žalost, ki nas vodi k odrešenju. Pomislimo na izgubljenega sina iz prilike: ko pride do dna svojega propada, začuti veliko grenkobo, zaradi katere gre vase in se odloči vrniti v očetovo hišo (prim. Lk 15,11-20). Ječati nad svojimi grehi, spominjati se stanja milosti, iz katerega smo padli, jokati, ker smo izgubili čistost, v kateri nas je Bog sanjal, je milost. Obstaja pa še druga vrsta žalosti, ki je bolezen duše. Pojavi se v človeškem srcu, ko izgine želja ali upanje. Tu se lahko sklicujemo na pripoved o učencema na poti v Emavs. Ta dva učenca z razočaranim srcem zapustita Jeruzalem in neznancu, ki se jima v nekem trenutku pridruži, zaupata: »Mi pa smo upali, da je on – torej Jezus – tisti, ki bo odkupil Izrael« (Lk 24,21).
Vir: www.vaticannews.va

OZDRAVIL JE RAZNOVRSTNE BOLNIKE

Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice
in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo.
Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična,
in brž so mu povedali o njej.
Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.
Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.
Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo,
so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene.
Vse mesto se je zbralo pred vrati.
In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi
in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno,
je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja,
da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
(Mr 1,29-39)

Jezus je prišel, da bi oznanjal, medtem pa je mnoge ozdravil in rešil obsedenosti.
Tudi umaknil se je v samoto in molil.
Gospod, naj nikoli ne pozabim na srečanje s teboj v molitvi!

NAPOVEDNIK
Danes smo prisluhnili 1. delu pisma slovenskih škofov pred postnim časom. Preberi sam >>>

Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

V torek, 6. 2., je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Prihodnjo nedeljo, 11. 2., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Prihodnjo nedeljo, 11. 2., je ob 16.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.

LURŠKA MATI BOŽJA, 11. 2.
Leta 1858, štiri leta zatem, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, se je v skalnati votlini blizu francoskega mesta Lurd Marija prikazala deklici Bernardki Soubirous. Predstavila se ji je: »Brezmadežno spočetje sem.«
Bernardki se je Marija prikazala osemnajstkrat. Učila jo je prav delati znamenje sv. križa, jo spodbujala, naj ima rada rožni venec, naj dela pokoro in moli za grešnike.
11. februarja 1858 se je štirinajstletni Bernardki Soubirou v Lurdu prvič prikazala lepa Gospa – Božja Mati Marija. 14. februarja 1858 je šla k votlini skupaj s prijateljicami, a je lepo Gospo videla le ona. K votlini je šla ponovno 18. februarja 1858 in Gospa jo je povabila, naj prihaja k votlini petnajst dni. Bernardka je nato prihajala k votlini. Ob votlini je Bernardka pokleknila, molila rožni venec, nato pa v zamaknjenju gledala Gospo in se z njo pogovarjala. Opazovalcev je bilo vsakokrat več, a Gospo je videla le Bernardka. Zadnje prikazovanje je bilo 16. julija 1858.
Cerkvene in posvetne oblasti so Bernardko zasliševale in jo preizkušale, a ona je vselej odgovarjala enako in v miru. 18. januarja 1862 je komisija sporočila: »Prepričani smo, da je prikazovanje nadnaravno in da je Gospa, ki jo je videla Bernardka, presveta Devica Marija.«

PRIDRUŽITEV BAZILIKI MARIJE VELIKE
Kapitelj patriarhalne liberianske bazilike v Rimu (bazilike Marije Velike) je dne 11. februarja 1906 mariborsko cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pridružil in povezal z večjo baziliko Marije Velike v Rimu. Tako more cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja doseči vse milosti, odpustke, predpravice in dovoljenja, ki so jih rimski papeži podelili liberijanski baziliki (baziliki Marije Velike).
Več o tem >>>

POPOLNI ODPUSTEK
Prihodnjo nedeljo, 11. 2., ob spominu Lurške Marije in pridružitvi baziliki Marije Velike, lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za februar in marec.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
31. januar 2024
Jeza
Jeza je grešno nagnjenje, ki v svoji najsilnejši obliki ne dopušča predaha. Če nastane zaradi storjene (ali domnevno storjene) krivice, se pogosto ne sproži proti storilcu, ampak proti prvemu, na katerega človek naleti. Obstajajo moški, ki na delovnem mestu zadržujejo jezo in delujejo kot mirne in sočutne osebe, a ko pridejo domov, postanejo neznosni za svoje žene in otroke. Jeza je splošno razširjeno grešno nagnjenje: lahko nam jemlje spanec in nas pripraviti do tega, da v mislih nenehno kujemo načrte, ne da bi našli pregrado za utemeljevanje in tok misli.
Jeza je grešno nagnjenje, ki uničuje človeške odnose. Izraža nezmožnost sprejemanja drugačnosti drugega, zlasti kadar se njegove življenjske odločitve razlikujejo od naših. Ne ustavi se pri napačnem ravnanju ene osebe, temveč vse vrže v isti kotel: jezo in užaljenost sproža drugi, kakršen je, drugi kot tak. Človek začne sovražiti ton njegovega glasu, banalne vsakdanje geste, njegove načine razmišljanja in čustvovanja.
Ko odnos doseže to stopnjo izprijenosti, je jasnost misli že izgubljena. Kajti ena od značilnosti jeze je namreč ta, da se skozi čas ne zmanjša. V takih primerih celo razdalja in molk, namesto da bi breme nerazumevanja ublažila, ga še povečata.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS UČI, KAKOR KDOR IMA OBLAST

V Kafarnáumu je Jezus v soboto šel v shodnico in učil.
Strmeli so nad njegovim naukom,
kajti učil jih je kakor tisti, ki ima oblast,
in ne kakor pismouki.
V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil:
»Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan?
Si nas prišel pokončat?
Vem, kdo si: Sveti, od Boga.«
Jezus pa mu je zapovedal:
»Umolkni in pojdi iz njega!«
Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.
Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj:
»Kaj je to? Nov nauk z oblastjo!
Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.«
In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici v Galileji.
(Mr 1,21-28)

Na Gospodov dan, ob sobotah, se verni Judje zbirajo v svojih shodnicah. Prebiranje in razlaganje svetega pisma, petje in molitev, jih povezuje in utrjuje v veri.
In Jezus je razlagal pisma kakor tisti, ki ima oblast, z gotovostjo in prepričanjem, saj je vendar on sam Beseda!
In ni ostal samo pri besedah, pokazal je tudi v dejanju, da ima oblast nad vsem.
Gospod, naj prebiram in premišljujem tvojo Besedo, da jo bom mogel živeti!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR, med nami je nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj obhajamo zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.

Popoldne je ob 15.00 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Popoldne je ob 16.00 srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

V četrtek, 1. 2., bomo po večerni sv. maši POSPRAVILI JASLICE.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki naklanja mir našim družinam.

V petek, 2. 2., po večerni sv. maši je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

JEZUSOVO DAROVANJE, 2. 2.
V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je starček Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. Zato tudi ljudsko ime praznika – Svečnica.
Pri nas je nedeljski red sv. maš.

POSVEČENO ŽIVLJENJE
S praznikom Jezusovega darovanja je povezano tudi REDOVNIŠTVO in BOGU POSVEČENO ŽIVLJENJE v Cerkvi. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja v redovni skupnosti lahko razumemo samo v veri. Redovniki se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu in zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim. Za našo nadškofijo bo srečanje redovnikov na Ptujski Gori, kjer bo ob 14.30 molitvena ura in potem sv. maša, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl SJ.

BLAŽEV BLAGOSLOV, 3. 2.
Sv. škof in mučenec Blaž (316) je rešil mladeniča, ki se je skoraj zadušil, ko je pojedel ribjo kost. V povezavi s tem čudežem Cerkev vsako leto podeljuje Blažev blagoslov. Blagoslovljeni sveči, povezani v obliki križa, duhovnik približa grlu vsakega vernika, ki želi prejeti blagoslov, ki varuje proti boleznim v grlu in vsakemu drugemu zlu.
Pri obeh mašah bomo podelili BLAŽEV BLAGOSLOV.

KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?

POPOLNI ODPUSTEK
Ob 800-letnici jaslic, ki jih je sv. Frančišek postavil v Grecciu, lahko v času od 8. 12. do 2. 2. ob molitvi in ogledu jaslic prejmete popolni odpustek.

MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za februar in marec.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
24. januar 2024
Skopost
Ne gre za greh, ki zadeva samo ljudi, ki imajo veliko premoženje, ampak za transverzalno pregreho, ki pogosto nima nobene zveze s stanjem na tekočem računu. To je bolezen srca in ne denarnice.
Opazovanja tega zla, ki so jih opravili puščavski očetje, so pokazala, kako se lahko skopost polasti tudi menihov, ki so se odpovedali ogromni dediščini, nato pa so se v samoti svoje celice navezali na predmete majhne vrednosti: niso jih posojali, niso jih delili z drugimi in še manj so jih bili pripravljeni podariti. Navezanost na majhne stvari. Ti predmeti so zanje postali nekakšen fetiš, od katerega se ni bilo mogoče ločiti. Gre za nekakšno regresijo v fazo otroka, ki v rokah drži igračo in ponavlja: »To je moje! To je moje!« Takšna navezanost jemlje svobodo. V tej zahtevi se skriva bolan odnos do realnosti, ki se lahko izrazi v oblikah kompulzivnega kopičenja ali patološkega grmadenja.
Da bi ozdraveli od te bolezni, so menihi predlagali drastično, a zelo učinkovito metodo: premišljevanje o smrti. Naj si človek na tem svetu nakopiči še tako veliko dobrin, o eni stvari smo popolnoma prepričani: v krsto ne bodo prišle. Dobrin ne moremo vzeti s seboj.
Vir: www.vaticannews.va