Avtor: br. Janez

Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. Izróčil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici. (Jn 17,13-15.18-19)

V evangeliju današnje nedelje se srečamo z besedami, ki jih je Kristus izrekel, preden je šel v smrt, in so za kristjane svete še na poseben način. Med zadnjimi Kristusovimi besedami je tudi molitev za učence, ki bodo nadaljevali njegovo delo. In za kaj Kristus prosi Očeta? Najprej prosi, da bi učenci ostali zvesti: »Ohrani jih v svojem imenu.« Pomenljivo je, da tudi danes njegovi učenci nismo zvesti. Hitro se navdušimo za Kristusa, a kmalu odnehamo. Radi gremo k maši za velike praznike, da bi bili zvesti nedeljo za nedeljo, pa nas zmanjka. Koliko zakoncev ne zmore biti zvestih zakramentu … Pomislimo tudi na »zvestobo« birmancev.
Dalje Kristus prosi za enost med učenci: »Da bodo eno kakor midva.« Razdeljenost Jezusovih učencev je stalni vzrok pohujšanja in medsebojne razprtije zmanjšujejo moč našega pričevanja. Kristus prosi tudi, da bi bili učenci posvečeni v resnici: »Posveti jih v resnici.« Jezus je razodetje nevidnega Boga. Resnica za nas ni abstrakten pojem, ampak oseba Jezusa Kristusa. Biti nezvesti Resnici zato pomeni biti nezvesti Bogu. Kako hitro lahko krščanski nauk zožimo na abstraktno učenje, pozabljamo pa na oseben odnos z Resnico, ki je Kristus sam.
Zanimivo, da na nedeljo, ko beremo besede o resnici, v Cerkvi obhajamo nedeljo javnih občil. Naj se zato danes dviga naša prošnja h Gospodu, da bi bili tudi mi, njegovi sodobni učenci, ki živimo v svetu medijske kulture, posvečeni v resnici, tako da bomo kritično sprejemali medijska sporočila. Naj v povezanosti s Kristusom, ki je Resnica, razlikujemo zrnje od plev.
Kristus dalje prosi, da bi bili učenci obvarovani hudega. Ne obljublja jim, da bodo na svetu brez težav, ampak prosi, da bi imeli moč in bi vzdržali.
Tudi ko se mi trudimo, da bi bili Jezusovi učenci in prinašalci njegove besede svetu, velikokrat naletimo na težave. V težavah naj nam bo opora dejstvo, da je Kristus z nami.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

NAPOVEDNIK

V petek bo ob 17.00 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV, priprava na slovesnost prvega svetega obhajila, generalka ter ob 18.30 SPOVED PRVOOBHAJANCEV in staršev.

V soboto, 19. maja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 20. maja, bo v baziliki ob 10.00 SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA.
Pri sveti maši bodo prepevali MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

V nedeljo zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 20. 5. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

MOLITVENA PODPORA
Brevír je katoliška liturgična knjiga z dnevnimi obveznimi molitvami za duhovnike, pa tudi laike. To molitev drugače imenujemo tudi Molitveno bogoslužje ali Liturgija psalmov. Latinsko se imenuje Breviarium Romanum. Ime BREVIR izhaja iz latinske besede brevis, kar pomeni kratek, zgoščen. To je najstarejša oblika molitve, ki se je ohranila od prvih kristjanov in se preoblikovana ohranila do današnjih dni. Zadnjo preureditev brevirja je v Apostolski konstituciji, ki je uvajala molitveno bogoslužje, prenovljeno po naročilu drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora opisal papež Pavel VI. leta 1970. Pred tem je bil brevir namenjen samo duhovnikom, zdaj pa ga molijo vsi duhovniki, redovniki, redovnice, bogoslovci in tudi nekateri laiki, kar pa se še posebno spodbuja. Zato vas bratje frančiškani vabimo ob delavnikih ob 7.15 k skupni molitvi brevirja v mariborski baziliki. Ta teden bomo v skupni molitvi brevirja, uri bogoslužnega branja in hvalnic prosili za prvoobhajance, birmance, njihove starše in botre.

DUHOVNA ISKRICA

V molitvi ljudje osebno doživijo,
da niso prepuščeni samim sebi,
temveč da pripadajo
dobrotljivemu Gospodu.
In da Gospod pripada njim.
Molitev je pot upanja.

(Hermann-Josef Weidinger)

SVETNIK TEDNA

Marija Dominika Mazzarello, 13. maj
Je ustanoviteljica don Boskovih salezijank ali hčera Marije pomočnice. Rodila se je 9. maja 1837 v Piemontu v Italiji. Ko ji je bilo 17 let, je v vasi izbruhnila epidemija tifusa in Marija je junaško stregla bolnikom v svojem sorodstvu. Nazadnje je zbolela še sama in potem, ko je okrevala, ni bila več tako trdnega zdravja. Ker ni mogla delati na polju, se je izučila za šiviljo in s prijateljico odprla lastno delavnico. Dekleta, ki jih je učila šivanja, je vzgajala tudi v krščanskem življenju. Postala je voditeljica Marijine družbe in si vzgojila dobre pomočnice za svoj apostolat.

Bernardin Sienski, 20. maj
Bil je sijajen govornik in spokorniški pridigar. Rodil se je 1380 v republiki Sieni. V mladosti je izgubil očeta in mater, zato so ga vzeli k sebi očetovi bratje. Omogočili so mu najboljšo izobrazbo. Študiral je pravo in se zanimal za Sveto pismo ter bogoslovne knjige. V dvajsetem letu je stregel kužnim bolnikom in tudi sam zbolel. Ostal je suh in bolehen vse življenje. Pri dvaindvajsetih letih se je odločil, da postane frančiškan. Veliko je delal z bolniki. Leta 1417 pa je bil izvoljen za vikarja toskanske frančiškanske province. Veliko je potoval in pridigal. Umrl je na enem od apostolskih pohodov, 22. maja 1444.

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,9-12)

Edini pravi smisel krščanstva in življenja kristjanov je v tem,
da iz generacije v generacijo širijo Božjo dobroto in ljubezen,
radodarnost in odpuščanje vsem ljudem,
ne glede na raso, jezik in ideologijo.

Krščanstvo mora Božjo ljubezen na Zemlji napraviti opazno, občuteno in otipljivo.

Bog je in je lahko učinkovito prisoten le tam,
kjer mu ljudje v njegovi ljubezni podarjajo roke in noge
in toplino svojega srca.

Vse je povezano:
vera v Boga, vera v ljudi, vera v življenje.
Vse je povezano z »ljubiti in biti ljubljen«.
Kdor nikoli ni bil ljubljen, kdor nikoli ni izkusil ljubezni,
težko veruje v Boga, ki je ljubezen.
Kajti samo v ljubezni je Boga mogoče občutiti in izkusiti.
Samo v ljubezni lahko ljudje najdejo vero.
P. Bosmans, Bog – moja oaza

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, torek in sredo so PROŠNJI DNEVI.

GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek, 10. maja, bomo obhajali slovesni praznik, Gospodov vnebohod. Svete maše bodo po nedeljskem redu.
Na ta praznik se spominjamo svetega dogodka, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Praznik obhajamo štirideseti dan po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo.

V petek, 11. maja, je ZAČETEK BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE v čast Svetemu Duhu.

V petek, 11. maja, in v soboto, 12. maja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 13. maja, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 13. maja, bo ob 16.30 SREČANJE za brate in sestre FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V mesecu maju vas vabimo k šmarnični pobožnosti.
Marija je pred nami kot znamenje tolažbe, opogumljanja, upanja. Marija nam pravi. »Upaj si tvegati z Bogom! Poskusi! Ne boj se ga! Opogumi se in tvegaj z vero! Opogumi se in tvegaj z dobroto! Bodi pogumen in tvegaj čisto srce! Skleni zavezo z Bogom in videl boš, da bo prav zaradi tega tvoje življenje postalo široko in razsvetljeno; ne dolgočasno, temveč polno neštetih presenečenj, kajti neskončna Božja dobrota se nikoli ne izčrpa.« Vedno znova se obračaj na Marijo, da bi z njeno pomočjo napredoval v ljubezni ter iz svojega življenja naredil hvalnico Očetu po Sinu in Svetem Duhu. (Benedikt XVI.)

MOLITVENA PODPORA
Za molitveno podporo prosi študent, ki je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Za njegovo zdravje bomo pred večerno sveto mašo molili litanije in rožni venec.

SEZNAM BRALCEV
2. nedelja v mesecu:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Zaupaj v to, da ti bo Bog vedno znova poslal svojega angela, da se ti bo odpiralo srce in boš odprtega srca izlival ljubezen na vse, s čimer se boš srečeval: na ljudi, pa tudi na živali in stvari okoli sebe, na rože v svojem vrtu … Z vsakim vdihom sprejmi vase Božjo ljubezen – in predstavljaj si, kako veliko srce imaš in kako se vsega okoli tebe dotika Božja ljubezen.
Po: A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje

YOUKAT – katekizem za mlade

Kaj je ljubezen?
Ljubezen je svobodna predanost srca. (KKC 2346)
Biti poln ljubezni pomeni, da nam je nekaj tako zelo všeč, da izstopimo iz sebe in se temu predamo. Glasbenik se lahko preda mojstrovini. Vzgojiteljica je lahko z vsem srcem tu za svoje varovance. V vsakem prijateljstvu je ljubezen. Najlepša oblika ljubezni na zemlji je vsekakor ljubezen med moškim in žensko, v kateri se dva človeka darujeta drug drugemu. Vsaka človeška ljubezen je podoba Božje ljubezni, v kateri so vsebovane vse ljubezni. Ljubezen je najgloblja notranjost troedinega Boga. V Bogu je stalna izmenjava in nenehno darovanje. Po preobilju Božje ljubezni smo ljudje deležni večne Božje ljubezni. Čim bolj človek ljubi, tem bolj je podoben Bogu. Ljubezen mora prežeti celotno človekovo življenje, posebno globoko in zaznavno pa je uresničena tam, kjer se mož in žena v zakonu ljubita in postaneta »eno meso« (1 Mz 2,24).

»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,1-5)

»Ne zapusti Boga in on ne bo tebe zapustil.«
Ljudje običajno misijo, da jih je Bog zapustil in se ne zmeni več zanje. Kolikokrat slišimo stavek: »Le kaj sem narobe naredil, da me je Bog zapustil?« Pa ni tako! Človek se lahko loči od Boga, Bog pa človeka nikoli ne zapusti. »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar,« pravi Jezus v današnjem evangeliju in nakaže našo tesno povezanost z njim: On je vir naše moči in energije, saj pravi v nadaljevanju: »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni« (Jn 15,4). Brez Božje pomoči kristjan ne more ničesar storiti. Človek je sam po sebi slab, nemočen, hitro obupa, teži ga zavest krivde, slabijo ga grehi, moti ga, ker vedno znova ponavlja stare napake … Rad bi postal boljši, celo idealen, pa je tako slaboten. Človek ne more brez Boga nič: Brez mene ne morete storiti ničesar. Samo človek, ki je povezan z Bogom, more storiti velike stvari.
Jezus izreče te besede, preden gre v trpljenje in smrt, ko so ga učenci zapustili. Kristus pa prav takrat izreče besede, da ostaja z njimi, da bi obrodili sad. Še enkrat bi rad poudaril, da bo z njimi tudi takrat, ko se bližajo težki trenutki in trpljenje. Tudi z nami ostaja zlasti v času preizkušnje in trpljenja. Prav v teh trenutkih pa ljudje menimo, da nas je Bog zapustil.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

NAPOVEDNIK

V torek, 1. maja, je PRAZNIK SV. JOŽEFA DELAVCA. Svete maše bodo po delavniškem redu.

Od 1. maja bomo v naši baziliki pri svetih mašah ob 9.00 in 19.00 vsak dan obhajali šmarnice. Ob 9.00 bomo brali šmarnice ŽIVETI ZA BOGA IN BLIŽNJE, ki jih je napisala Urška Smerkolj. Šmarnično branje govori o življenju in delu škofa Friderika Ireneja Barage.
Ob 19.00 bomo brali šmarnice FATIMSKA PASTIRČKA NAS UČITA ŽIVETI, ki jih je napisal p. Branko Petauer OCist.

1. maja in vse nedelje v maju bodo ob 18.30 PETE LITANIJE Matere Božje.

V petek, 4. maja, bo ob 20.00 SEJA ČLANOV ŽPS. Lepo vabljeni.

V nedeljo, 6. maja, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

ŽUPNIJSKO ROMANJE na Dolenjsko
Odhod avtobusa v soboto, 5. maja, bo ob 6.30 izpred bazilike.

V Nazarjah bodo od 25. do 27. maja DUHOVNE VAJE ZA DRUŽINE. Prispevek za odrasle je 40 €. Prijave: marjan.cuden@rkc.si.

Od 5. do 8. julija bo ROMANJE DRUŽIN V ASSISI. Cena polpenziona za odrasle je 43 € na dan, za otroke pa 33 €. Za otroke bodo del dneva poskrbeli animatorji.
Prijave: janez.papa@rkc.si.

MOLITVENA PODPORA
Za molitveno podporo prosi: študent, ki je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Za njegovo zdravje bomo pred večerno mašo molili litanije in rožni venec.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 6. 5. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Cerkev nam govori: Marija je v sijaju svojih kreposti tista zarja, ki naredi konec noči in se z njo pričenja dan. S posnemanjem njenih čudovitih kreposti se bo začelo novo življenje v tem svetu. Zato sv. Hieronim opominja: »Preljubi, častite Marijo, ki jo ljubite, toda le tedaj jo boste resnično ljubili, če boste njo, ki jo ljubite, posnemali.« Le tisti so resnični Marijini otroci, ki se trudijo živeti tako, kot je živela ona, in hodijo v svetli luči njenih kreposti. Marijino življenje je zadosten vzorec za vse! (A. M. Slomšek)

SVETNIK TEDNA

SVETI JOŽEF DELAVEC, 1. maj
Marijin deviški mož in Jezusov krušni oče je bil delavec – »tesar«. In Cerkev kaže nanj kot na zavetnika in zgled vseh delavcev, predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. Tega preprostega, toda pravičnega moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega Božjega Sina. Godovni dan svetega Jožefa nas glasno uči: z delom naj vsakdo na svoj način in na svojem mestu sodeluje pri graditvi človeku bolj prijaznega sveta, kjer bo mogel vsakdo spolnjevati svojo nalogo.

SVETI FLORIJAN, 4. maj
Spada med najbolj znane in najbolj čaščene ljudske svetnike. V slovenskem prevodu se imenuje Cveto. Na mnogih slovenskih hišah vidimo podobo ali kip tega rimskega častnika s čelado in z zastavo ter z vedrom ali golido v roki, ko gasi gorečo hišo ali vas pod seboj. Sveti Florjan je zato med drugim zavetnik gasilcev, kar pomeni, da njegovo podobo pogosto srečujemo tudi na gasilskih domovih in praporih. Ponekod je še običaj, da se pri angelovem čaščenju ali pri večerni molitvi doda očenaš »v čast svetemu Florjanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja«. Iz njegovega življenja vemo le malo zanesljivega. Viri poročajo, da naj bi se rodil v bližini današnjega Dunaja in da je bil rimski uradnik. Umrl je mučeniške smrti okoli leta 304, ko so mu okrog vratu zvezali kamen in ga potisnili v reko Enns.

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. (Jn 10,11-15)

Vse pogosteje slišim strah o vedno manjšem številu duhovnikov. Si predstavljate, da bi v naši prelepi deželici kar na lepem ostali brez duhovnikov?! No, ne čisto brez … Recimo, da bi jih ostalo dvanajst. Vključno s škofi, profesorji teologije in prelati. Kako bi bilo? Bi šlo? Zdi se skoraj nemogoče ali pa vsaj precej hudo, ampak Slovenija je konec koncev majhna, velika toliko kot kakšno večje mesto. In dvanajst duhovnikov v enem mestu že ne zveni več tako grozno, kajne?! Kaj pa če bi vsa Evropa ostala brez duhovnikov?! No, ne čisto brez … Recimo, da bi jih ostalo dvanajst. Vključno s škofi, profesorji teologije in prelati. Bi šlo? Pastoralno delovanje bi zahtevalo malo več načrtovanja, precej vožnje in veliko mero potrpežljivosti. Tudi in predvsem s strani božjega ljudstva. A Evropa sploh ni velika – v primerjavi s svetom! Kaj če bi na vsem svetu ostalo le dvanajst duhovnikov?! Vključno s škofi, profesorji itd … Na vsakega od njih bi padlo ogromno podružnic, lepo število nedeljnikov, kako bi bilo s pogrebi in krsti, pa raje ne pomislim. Da bi zmogli postoriti vse, bi si verjetno (kljub temu da so duhovniki) morali poiskati in ustvariti sodelavce, prijatelje, pomagače, in to ob vsej obilici dela. Si lahko to predstavljate? Zdi se tako rekoč nemogoče, a pred dva tisoč leti se je tako začelo. Brez negodovanja, brez jamranja, morda ne brez strahu, a s Svetim Duhom in v Svetem Duhu! V Božjem imenu! Koliko imamo v naši župniji letos prvoobhajancev, pa birmancev … in bogoslovcev? Morda bi se morali spustiti na realna tla in izhajati iz vzorca prvih kristjanov, ko so po Jezusovem vstajenju, kljub težkim okoliščinam ohranili Cerkev in poskrbeli za njeno rast.
Povzeto po: G. Čušin, Na tretji strani

NAPOVEDNIK

V Nazarjah bodo od 25. do 27. maja 2018 DUHOVNE VAJE ZA DRUŽINE. Prispevek za odrasle je 40 €. Prijave sprejema: marjan.cuden@rkc.si.
Od 5. do 8. julija bo ROMANJE DRUŽIN V ASSISI. Cena polpenziona za odrasle je 43 € na dan, za otroke pa 33 €. Za otroke bodo del dneva poskrbeli animatorji. Prijave sprejema: janez.papa@rkc.si.

V soboto, 28. aprila, bo ob 20.00 SREČANJE III. ZAKONSKE SKUPINE.

ŽUPNIJSKO ROMANJE
5. maja 2018 pripravljamo romanje na grob blaženega Alojzija Grozdeta na Zaplaz. Njegov god praznujemo 27. maja (za mučenca je bil razglašen 13. junija 2010).
Z Zaplaza bomo pot nadaljevali v Novo mesto, kjer si bomo ogledali frančiškansko cerkev, samostan in knjižnico ter stolno cerkev na Kapitlju. Nato bomo obiskali kartuzijo Pleterje. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do 29. aprila 2018.
Prispevek za vožnjo je 17 €, za kosilo 10 €. Odhod avtobusa bo 5. maja ob 6.30 izpred bazilike.

MOLITVENA PODPORA
Molitev za vse, ki doživljajo stisko.
Ob vseh stiskah in težavah, s katerimi se ljudje srečujejo, je zelo pomembna molitvena in duhovna podpora domačega župnijskega občestva. Družine v stiski nam lahko svoje prošnje posredujete pisno ali osebno. Skupaj bomo molili za vaš namen, za prošnje in pomoč v stiski (bolezen, nesreča, težave z zanositvijo, težka nosečnost …). Molimo drug za drugega in pomagajmo drug drugemu; tako bomo povezani v Gospodu, On pa nam bo naklonil milost in blagoslov.
Za molitveno podporo prosi mamica, ki ima težko nosečnost in se pripravlja na porod. Pred večerno mašo bomo molili litanije in rožni venec za srečen porod.

SEZNAM BRALCEV

1. nedelja v mesecu:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA

Ni mogoče, da bi mladih ne ljubili. Mislim, da se hočejo z vsakim izmed nas srečati na tej odločilni oporni točki. Ljubezen je namreč potrditev osebe, potrditev človeka v njegovi človečnosti. Mladi potrebujejo takšno potrditev. Za to so posebno občutljivi. In predvsem na tem sloni sodelovanje z njimi!
(Janez Pavel II.)

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE

Gospod Jezus Kristus,
veliki in večni Duhovnik,
žalostno je tvoje srce,
ko gledaš ovce brez pastirja.
Zato v tvojem imenu in po tebi
prosimo nebeškega Očeta,
naj pošlje delavcev na svojo žetev.
Jezus, ljubitelj čistosti,
pomagaj krščanskim staršem vzgajati
njihove otroke v duhu požrtvovalnosti.
Daj, da bodo velikodušno darovali
za tvojo službo tiste, ki jih ti kličeš.
Učitelj apostolov,
izberi med našo mladino tiste,
ki nam bodo darovali daritev svete maše,
delili svete zakramente,
molili in se za nas žrtvovali.
Dobri pastir, varuj jih pred
zunanjimi in notranjimi nevarnostmi.
Daj jim stanovitnost v svetem poklicu,
da postanejo duhovniki po tvojem srcu.
Naj polni vere in ljubezni do tebe
in tvoje svete Cerkve
nesebično posvetijo vse svoje moči
ohranjanju in širjenju tvojega kraljestva
v neumrljivih dušah.
Mati Marija, varuj naša semenišča,
da pride iz njih mnogo svetih duhovnikov,
ki bodo ohranili našemu narodu zaklad svete vere.
Amen.

Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. (Lk 24,38-43)

V evangeliju po Luku srečamo vstalega Jezusa, kako se prikaže zbranim učencem (prim. Lk 24,36), ki so nezaupljivi in prestrašeni mislili, da je prikazen. Romano Guardini je zapisal: »Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja … ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno …, saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, preko katere je moral iti, torej trpljenje in smrt. Vse je resničnost. Čeprav spremenjena, pa vendar je dotakljiva resničnost«. Ker vstajenje ni izbrisalo znamenj križanja, je Jezus svojim apostolom pokazal roke in noge. In da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti. Tako so mu učenci »ponudili kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel« (Lk 24,42-43). Sveti Gregor Veliki razlaga, da »na ognju pečena riba pomeni trpljenje Jezusa, Srednika med Bogom in ljudmi. On se je namreč blagovolil potopiti v vode človeškega rodu. Sprejel je, da mu bo naša smrt zadrgnila zanko ter bo postavljen na ogenj, da bo prenašal bolečine v času trpljenja«.
Po zaslugi teh zelo nazornih znamenj so učenci prerasli začetne dvome in se odprli daru vere. Ta vera jim je omogočila razumeti, kar je bilo napisanega o Kristusu. Beremo namreč, da jim je Jezus »odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: ‘Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom … Vi ste priče (Lk 24,45-48).« Zveličar nam zagotavlja svojo resnično navzočnost med nami po Besedi in evharistiji. Kakor sta namreč emavška učenca prepoznala Jezusa po lomljenju kruha, tako tudi mi srečamo Jezusa med obhajanjem evharistije.
Benedikt XVI.

NAPOVEDNIK

Med 15. in 22. aprilom 2018 bomo v Cerkvi na Slovenskem obhajali teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost. Geslo tedna molitve se glasi: “Daj mi poslušno srce”.
PRIDRUŽITE SE MOLITVENI ZVEZI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE (MZDP).
Vsak član MZDP zmoli vsak dan eno molitev za duhovne poklice: očenaš, zdravamarijo ali slavaočetu z vzklikom: “Kraljica apostolov, prosi za nas!”
Veseli bomo, če se nam boste pridružili.

V četrtek, 19. aprila, bo ob 18.00 MOLITVENA URA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE in stanovitnost poklicanih. Lepo vabljeni.

V soboto, 21. aprila, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 22. aprila, bodo pri sveti maši ob 10.00 prepevali MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

ŽUPNIJSKO ROMANJE
5. maja 2018 pripravljamo romanje na grob blaženega Alojzija Grozdeta na Zaplaz. Blaženi Alojzij Grozde je bil 13. junija 2010 razglašen za mučenca. Njegov god obhajamo 27. maja. Pot bomo nadaljevali v Novo mesto, kjer si bomo ogledali frančiškansko cerkev, samostan in knjižnico ter stolno cerkev na Kapitlju. Nato bomo obiskali kartuzijo Pleterje. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do 29. aprila 2018. Prispevek za vožnjo je 17 €.

Nadškofijska KARITAS Maribor išče nove prostovoljce v okviru izvajanja projekta Donirana hrana. Prostovoljno delo poteka vsak večer med 20. in 22. uro, ko s Karitasovimi avtomobili po trgovskih centrih v Mariboru prostovoljci Karitas prevzamejo hrano ter jo pripeljejo v hišo Karitas, kjer je naslednji dan predana družinam ter posameznikom v socialni stiski.
Vse, ki v sebi negujejo čut in odprto srce za sočloveka v stiski ter bi želeli konkretno pomagati, vabimo na prvo uvodno srečanje za nove prostovoljce Karitas v projektu Donirana hrana, ki bo v sredo, 11. 4. 2018, ob 17.00 uri na Nadškofijski Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, Maribor.
Podrobnejše informacije: info@karitasmb.si, 051 370 699 – Darko Bračun, generalni tajnik.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 4. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Kdor Kristusov nauk doume, ima enak občutek kot ptica, ki vse dotlej ni vedela, da ima peruti, pa se nenadoma zave, da more leteti in biti svobodna in se ji ni treba ničesar več bati. (Lev Nikolajevič Tolstoj)

SVETNIK TEDNA: LEON IX.
19. aprila goduje papež Leon IX., ki je bil doma iz francoske pokrajine Alzacije, kjer se je rodil leta 1002 v grofovski družini. Pri krstu je dobil ime Bruno. Bil je izredno vedoželjen otrok, zato so ga starši izročili v šolanje in vzgojo škofu Bertoldu v mesto Tul, ko mu je bilo komaj pet let. Zrastel je v učenega, ljubeznivega in pogumnega mladega moža, ki je bil sicer pobožen, zanimal pa se je tudi za državniške zadeve. Po premišljeni osebni izbiri se je odločil za cerkveno službo. Z mladostnim ognjem je odobraval obnovo vere, redovništva in klera, kakor si jo je zamislil in jo je po knežjih dvorih širil sveti Odilo, opat v Clunyju. Ko je leta 1024 umrl cesar Henrik II., je novi vladar postal Brunov sorodnik Konrad II. Ta ga je povabil na cesarski dvor, da mu je kot kaplan opravljal tudi državniške posle. Leta 1024 so kanoniki iz Tula cesarja prosili, da Brunu dovoli prevzeti izpraznjeno škofijo. Cesar je to odobril in Bruno je ostal škof v Tulu 22 let. Ko je bil leta 1048 izpraznjen papeški sedež, je izbira zadela Bruna. Ta je želel službo prevzeti zgolj pod pogojem, da ga bodo v Rimu izvolili po cerkvenih predpisih. To se je zgodilo in Bruno, ki si je kot papež nadel ime Leon IX., je bil 12. februarja 1049 ustoličen. Po petih letih papeževanja je umrl 19. aprila 1054.

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Jn 20,26-29)

V Tomaževi osebnosti nam Janez prikaže, kako lahko naša vera v vstajenje raste skozi vse dvome. Že od nekdaj je ljudi očarala ta podoba. Pogosto pa so gledali nanj kot na dvomljivca: ker nas v naši veri vedno znova obhaja dvom, se v Tomažu prav lahko najdemo. Simpatičen nam je. Resnično je naš dvojnik, ki izkazuje prav to, kar sami čutimo.
Tomaža ni bilo zraven, ko se je Jezus na velikonočni večer prikazal učencem in jim vdihnil Svetega Duha. Ko so mu pripovedovali, temu ni mogel verjeti. V resnici Tomaž tu ni dvomljivec, ampak tisti, ki želi vse izkusiti. Ne zadovolji se s tem, da bi samo sprejel, kar mu drugi povedo. Sam bi rad videl, otipal, se dotaknil – le tako bo pripravljen verjeti. Janez nas vabi, naj gremo v Tomaževo šolo in se kot on učimo sprejemati vero v vstajenje. Naša vera potrebuje izkušnjo. Proti našemu dostojanstvu je, da bi verjeli le to, kar nam povedo drugi. Naša želja po izkustvu Boga, po izkustvu vstajenja je upravičena. Toda če hočemo na sebi občutiti čudež ljubezni, se moramo kot Tomaž prepustiti nenavadnemu in nepričakovanemu Jezusovemu odgovoru.
Jezus je Tomažu dopustil, česar ni dovolil Mariji Magdaleni: dotik svojih rok in strani. Na velikonočni večer je svojim učencem samo pokazal svoje roke in stran. Zdaj pa spodbudi Tomaža, naj svoje prste položi v sledove žebljev na rokah, z roko pa naj se dotakne njegove rane na prsih. Med evharistijo Jezus ni le med nami, daje priložnost tudi nam, da se ga dotaknemo. Vsakokrat, ko nam podari svoje telo v podobi kruha v naše roke, položimo prste v njegove rane.
A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje

NAPOVEDNIK

Bela nedelja in nedelja božjega usmiljenja
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000, na prvo nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico in ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja. Navdih sv. Janeza Pavla II. je bila tudi sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.«

Danes ob 16.30 bo SREČANJE za brate in sestre FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V petek, 13. aprila, in v soboto, 14. aprila, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 15. aprila, bo pri sveti maši ob 10.00 sodelovala vokalna skupina Mater Misericordiae.

V nedeljo, 15. aprila, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 15. 4. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Štefka Humar
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Jezus Kristus živi. Je zmagovalec nad grehom in smrtjo. Ni se povzdignil v nebo, da bi izginil iz svetovne zgodovine, kakor da ga nikoli ne bi bilo tukaj. V nebo se je povzdignil, potem ko se je pustil v globino greha, smrti in izgubljenega sveta, ki vse posrka vase, a on je iz tega žrela prišel živ.
Še več: tam, v poslednji izgubljenosti, iz katere izvirajo vsi moralni padci, kjer imajo izvor vsi potoki solza, kjer je zadnji izvor vsega sovraštva in sebičnosti, tam je on zmagal. In zmagal ni tako, da bi ta svet zavrnil in se iz njega izločil, ampak tako, da je izničil samega sebe in je prodrl v bistvo človeškega življenja, v samo središče, iz katerega izvira vsa naša usoda, vse prevzel nase in nas za večno sprejel za svoje. In s tem je svet že preobrazil.
Karl Rahner

YOUCAT – katekizem za mlade

KAKO POMEMBNA JE NEDELJA?
Nedelja je središče krščanskega časa, saj v nedeljo praznujemo Kristusovo vstajenje in vsaka nedelja je velika noč v malem. (KKC 1163–1167, 1193)
Če ne upoštevamo nedelje ali jo odpravimo, so v tednu le še delavniki. Človek, ki je bil ustvarjen za veselje, degenerira v delovno živino in potrošniškega tepca. Na zemlji se moramo naučiti prav praznovati, sicer v nebesih ne bomo imeli kaj početi. V nebesih je nedelja brez konca.

KAKO POGOSTO SE MORA KATOLIŠKI KRISTJAN UDELEŽITI EVHARISTIČNEGA SLAVJA?
Ob vseh nedeljah in zapovedanih praznikih je katoliški kristjan dolžan udeležiti se svete maše. Kdor resnično išče Jezusovo prijateljstvo, sledi, kolikorkrat le more, Jezusovemu osebnemu povabilu k obedu. (KKC 1389, 1417 )
Pravzaprav je ‘nedeljska dolžnost’ za pravega kristjana prav tako neprimerna beseda kot ‘dolžnost poljuba’ za resnično zaljubljenega. Nihče ne more imeti živega s Kristusom, če ne gre tja, kjer nas on čaka. Zato je mašno slavje za kristjane od nekdaj ‘srce nedelje’ in najpomembnejši termin tedna.

Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,4-8)

VSTAJENJE – PRAZNIK VSAKE NEDELJE
Največja skrivnost, breme in bolečina za človeka sta trpljenje in smrt. Obema bi se radi izognili. V teh dneh nam Jezus prinaša rešitev. Kakor nas je osvobodil greha, tako nas je osvobodil tudi smrti. Ne da bi zemeljsko smrt odpravil, samo olajšal jo je, osvetlil in premagal. Kakor je olajšal, osvetlil in premagal vse človeško trpljenje.
Največji dogodek človeške zgodovine za učlovečenjem Boga, Kristusovim rojstvom, je njegovo vstajenje. Z vstajenjem je Kristus premagal smrt. Človeštvu je prinesel polnost vere in upanja v večno življenje.
Praznik Kristusovega vstajenja, pasha, velika noč, je »praznik vseh praznikov«. Kristjanom, ki bi morali biti vselej »velikonočni kristjani«, vsako leto prinaša novo upanje, novo moč, novo veselje, novo življenje.
Vstali Kristus nas vsako veliko noč vabi k novemu življenju in nam po svoji Božji besedi, po zakramentu sprave in po svojem evharističnem kruhu daje tudi moč za to.
Velike noči pa naj ne bi obhajali samo enkrat na leto, ampak vsako nedeljo, na Gospodov dan, ko naj bi pri evharističnem slavju doživljali ponavzočenje velikonočnih skrivnosti Kristusove odrešilne smrti, njegovega vstajenja in poveličanja.
Naj nam velika noč in vsaka nedelja prinašata novo življenje, naj nas vse bolj preustvarjata v križanega in vstalega Kristusa, ki je polnost Življenja.

NAPOVEDNIK

Jutri, 2. aprila, na VELIKONOČNI PONEDELJEK, bodo svete maše po nedeljskem redu: ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30 in 19.00.

SEZNAM BRALCEV
Ponedeljek, 2. 4. 2018
8.30: Tomaž Folnovič,
10.00: s. Bogomira Imperl,
11.30: Anastazija Brkljačič,
19.00: Lucija Šeme

Na velikonočni ponedeljek se spominjamo dveh učencev, ki sta potovala v Emavs. Med potjo sta obujala spomine na srečanja z Jezusom. Vso pot sta razglabljala o njegovem nauku in se spominjala dobrih del in čudežev, ki jih je delal, ko je bil še živ. V njem sta videla idealno podobo človeka za sedanjost in prihodnost.
Jezus je tudi z nami in med nami. Čeprav tega ne vidimo z očmi, čutimo z vero in s srcem. Res je, kar je napovedal: Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi. Jezus hodi z nami skozi življenje tudi takrat, ko smo v dvomih in negotovosti, ko se nam zdi, da se naša pričakovanja rušijo. Pri evharistiji pa se nam po lomljenju kruha daje spoznati. Še več, daje nam samega sebe, da ga uživamo in v moči te hrane potujemo skozi življenje. Prihajajmo vedno znova k evharistiji, da bomo prejemali nova in nova zagotovila, da je med nami in nas nikoli ne pušča samih!

ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste v postnem času velikodušno darovali svoje postne prihranke za ljudi v stiski. Bog vam povrni.

Veroučencem želimo lep preostanek velikonočnih počitnic. Z veroukom bomo nadaljevali v torek, 10. aprila.

Odhod avtobusa na romanje v MEDŽUGORJE bo v četrtek, 5. aprila, ob 5.00 izpred bazilike.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 8. 4. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Naj tvoja radost osvoji naša srca
Gospod, naj svetloba tvojega vstajenja ožarja naše dneve, premagaj strah v globinah naše zavesti.
Naj utihnejo naše žalostne popevke, naj umolkne krik obupa. Naj žarki velikonočne zarje zasijejo v naših očeh in odsevajo na naših obrazih. Naj tvoja radost osvoji naša srca. Gospod, daj nam zmagovito upanje. Premagaj nas! Premagaj naše zakrknjeno srce, razbij naše plahe misli, preženi našo grešno žalost. Odpusti nam grehe proti veselju in upanju, naše velike grehe.
Franc Rode

Aleluja, Kristus je vstal
Velika noč je največji krščanski praznik. Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih.
Ob prazniku Jezusovega vstajenja radostno vzklika naše srce: Kristus je vstal. Smrt je izgubila svojo moč. Jezus je močnejši od nje. Tako je velikonočno veselje tisto veselje, ki nam ga daje Kristus. To je veselje, ki ga more doživljati le iz globoke vere živeči kristjan.
Bratje frančiškani vam želimo blagoslovljene velikonočne praznike. Praznik Gospodovega vstajenja naj ožarja vse vaše dneve in napolnjuje vaše srce z upanjem in radostjo, aleluja, aleluja!

Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!« (Mr 11,8-10)

Evangeliji poročajo, da je Jezus nenehno na poti. Za svoje delovanje nima stalnega kraja, temveč potuje po vsej deželi. Z izjemo voženj s čolnom gre zmeraj peš. A kako nenavadno je bilo dejanje ob njegovem prihodu v Jeruzalem, kamor je prijahal na osličku. V to mesto namreč ne prihaja kot romar, učitelj ali čudodelnik, temveč kot napovedani kralj ob koncu časov. Toda ne prihaja kot osvajalec, tudi ne kot kralj nad vojsko z vojaki in orožjem; njegov prihod je nenasilen, skromen in miroljuben. Nič noče imeti z zunanjo slavo, močjo, prisilo in nasiljem. Ne prinaša nič drugega kakor samega sebe, svoje poslanstvo in svojo besedo. Nikogar ne želi prisiliti ali premagati, vse pa želi pridobiti zase – za svoj odnos z Bogom, za svojo pot!
Po: K. Stocku

V zmoti so tisti, ki mislijo, da je Jezus Gospod, ki bo hrupno pokazal svojo oblast; da je tisti, ki dobre in slabe natančno razdeli in prihaja, da izda strašen zakon, ki grešnike kaznuje in zavrže. Prihaja brez ugleda, brez krone in dragih kamnov, prihaja skromno kot nekdo, ki hoče podariti samo ljubezen. Ne prihaja, da bi vladal kot kralj, ampak da bi ljubil kot brat. Zares, Jezus je drugačen Gospod!

CELODNEVNO SPOVEDOVANJE v baziliki v velikem tednu (od ponedeljka do petka) bo od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Na veliki četrtek in petek bomo spovedovali do večerne svete maše oz. do obredov.

V sredo, 28. marca, bomo po dopoldanskem križevem potu POSTAVILI JEČO IN BOŽJI GROB.

KRIŽEV POT
Sreda, 28. 3.: Za zdravje svakinje
Petek, 30. 3.: Za preganjane kristjane

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK, 29. 3. 2018
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sveta maša in češčenje Najsvetejšega v ječi.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: s. Bogomira Imperl,
2. berilo: Marjan Gselman;
Prošnje: Janez Štrucl Rojko.

Molitev pri ječi:
Kornelija Ferčak Folnovič,
Tomaž Folnovič,
s. Bogomira Imperl,
Janez Štrucl Rojko.

VELIKI PETEK, 30. 3. 2018
Strogi post in zdržek od mesa!
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem grobu.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: Branka Trebše,
2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič;
Kronist v pasijonu: Bernardka Uratnik;
Osebe v pasijonu: Marjan Gselman, Marica Fleisinger, Janko Trebše.
Molitev pri božjem grobu: Marica Fleisinger, Zlatko Fleisinger, Janez Štrucl Rojko, Franc Smole.

VELIKA SOBOTA, 31. 3. 2018
Češčenje Najsvetejšega v božjem grobu:
7.00 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
8.00 – sestre uršulinke;
9.00 – člani ŽPS;
10.00 – šolske sestre;
11.00 – člani biblične skupine.

BLAGOSLOV JEDIL v baziliki bo vsako uro od 12.00 do 18.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sveti Ani v Ribniškem selu.

SEZNAM BRALCEV
12.00: Bernardka Uratnik;
13.00: Zlatko Fleisinger;
14.00: Marica Fleisinger;
15.00: Kornelija Ferčak Folnovič;
16.00: Darko Lovrec;
17.00: Ivan Fras;
18.00: s. Bogmira Imperl.

VELIKONOČNA VIGILIJA
Začetek bo ob 19.00. Začela se bo z blagoslovom ognja pred baziliko.

SEZNAM BRALCEV
1. berilo: Janko Trebše,
2. berilo: Marica Fleisinger,
3. berilo: Franc Smole,
4. berilo: Jana Sabo Bubanja;
Prošnje: Zlatko Fleisinger.

VELIKA NOČ, 1. 4. 2018

7.00 – vstajenjska procesija in sveta maša
Pri mašah bodo prepevali:
ob 7.00 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 8.30 – ljudsko petje;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom g. Aleša Marčiča;
ob 11.30 – zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

Ob 18.30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 19.00 sveta maša.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 1. 4. 2018:

• ob 7.00: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Janko Trebše, prošnje: Branka Trebše
• ob 8.30: 1. berilo: Marica Fleisinger, 2. berilo: Ivan Fras, prošnje: Ivan Fras
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: s. Bogomira Imperl, prošnje: Polona Lovrec
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Štefka Humar, prošnje: Štefka Humar
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Claudio Korošec, prošnje: Claudio Korošec

»Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.« (Jn 12,24-26)

BOG IMA POBUDO VESOLJNE ODREŠITVENE LJUBEZNI

604 Ko Bog izroča svojega Sina za naše grehe, razodeva, da je njegov načrt z nami načrt dobrohotne ljubezni, ki prehiteva vsako zasluženje z naše strani: “Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe” (1 Jn 4,10; prim. 4,19). “Bog izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili mi še grešniki” (Rim 5,8).
605 Ta ljubezen nikogar ne izključi. Jezus sam je spomnil na to ob sklepu prilike o izgubljeni ovci: “Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da se zgubi kdo od teh malih” (Mt 18,14). Jezus trdi, da “daje svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28); ta zadnji izraz ni restriktiven (omejevalen): celota človeštva postavlja naproti eni sami Odrešenikovi osebi, ki se izroča za rešitev (prim. Rim 5,18-19). Cerkev, sledeč apostolom (prim. 2 Kor 5,15; 1 Jn 2,2), uči, da je Kristus umrl za vse ljudi brez izjeme: “Nobenega človeka ni, ga ni bilo in ga ne bo nikogar, ki bi Kristus ne bil zanj trpel” (koncil v Quiercyju l. 853: DS 624).
Po: Katekizem katoliške Cerkve

NAPOVEDNIK

Danes popoldne ste ob 15.00 vabljeni na DEKANIJSKI KRIŽEV POT na Pekrsko gorco.

Jutri, 19. marca, je SLOVESNI PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA, moža Device Marije. Svete maše bodo po delavniškem redu.

V sredo, 21. marca 2018 bo pri šolskih sestrah v Mariboru SPOKORNO BOGOSLUŽJE ZA MLADE z možnostjo postne spovedi. Ob 19.30 je sveta maša, po njej bogoslužje, ki ga vodi študentski zbor VDIH.

V sklopu radijskega misijona bo v petek, 23. marca, v baziliki od 7. do 20. ure CELODNEVNO SPOVEDOVANJE.

V soboto, 24. marca, je SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA MARIJI. Svete maše bodo po nedeljskem redu.
Med večerno sveto mašo bo kratka akademija za starše, s katero se bodo otroci zahvalili staršem za življenje in ljubezen.

V nedeljo, 25. marca, je CVETNA NEDELJA. Pri vseh mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni blagoslov bo ob 10. uri pred baziliko.
Na cvetno nedeljo boste lahko v baziliki dobili OLJČNE VEJICE. Darovi, ki jih boste namenili za vejice, bodo za obnovo bazilike.

ZBIRANJE HRANE ZA LJUDI V STISKI
Prihodnjo nedeljo (na cvetno nedeljo), 25. marca, bomo v baziliki zbirali hrano za ljudi v stiski. Otroci lahko darujejo kakšno od svojih igrač.

V sredo, 28. marca 2018 ob 19.30 bo KRIŽEV POT MLADIH PO ULICAH MARIBORA. Pričetek je ob Kužnem znamenju na Glavnem trgu, zaključek v Mestnem parku.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 21. 3.: Za slovenske družine
Petek, 23. 3.: Za zdravje svakinje Majde P.
Nedelja, 25. 3.: Za umirajoče

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 25. 3. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

Bralci pasijona, 25. 3. 2018:

• 7.00: kronist: Janez Oblonšek, osebe: Marjan Gselman.
• 8.30: kronist: Janko Trebše, osebe: Branka Trebše, Marica in Zlatko Fleisinger.
• 10.00: kronist: s. Bogomira Imperl, osebe: Karmen Podlesnik Marčič, Aleš Marčič in Darko Lovrec.
• 11.30: kronist: Franc Smole, osebe: Jana Sabo Bubanja in Anastazija Brkljačič.
• 19.00: kronist: Kornelija Ferčak Folnovič, osebe: Tomaž Folnovič, Claudio Korošec in Lucija Šeme.

KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE

Vsi grešniki so bili povzročitelji Kristusovega trpljenja

598 Cerkev v učiteljstvu svoje vere in v pričevanju svojih svetih ni nikoli pozabila, da “so grešniki sami povzročitelji in tako rekoč orodja vseh muk, ki jih je pretrpel Božji Odrešenik” (Catech. R. 1,5,11; prim. Heb 12,3). Upoštevajoč dejstvo, da naši grehi prizadenejo Kristusa samega (prim. Mt 25,45; Apd 9,4–5), se Cerkev ne pomišlja pripisovati kristjanom kar najhujšo odgovornost pri Jezusovih smrtnih mukah, odgovornost, katero so prepogosto zvračali samo na Jude.
Za krivce tega strašnega hudodelstva moramo imeti vse tiste, ki spet in spet padajo v grehe. Kajti naši grehi so povzročili, da je naš Gospod Jezus Kristus prestal smrtne muke križa. Gotovo je, da tisti, ki se predajajo razbrzdanosti in zlu, v svojem srcu, kolikor je na njih, ‘znova križajo in sramotijo Božjega Sina’ s svojimi grehi (Heb 6,6). In priznati je treba, da je naše hudodelstvo v tem primeru večje kakor hudodelstvo Judov. Kajti oni bi po pričevanju apostola ‘Gospoda nikoli ne bili križali, če bi ga poznali’ (1 Kor 2,8). Mi pa nasprotno izpovedujemo, da ga poznamo, in vendar ga z dejanji zatajimo ter na neki način položimo nanj nasilniške roke (Catech. R. 1,5,11).