Avtor: br. Janez

JEZUS JE OB KRSTU VIDEL PRIHAJATI NADSE BOŽJEGA DUHA

Takrat pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza,
da bi se mu dal krstiti.
Janez pa mu je branil in rekel:
»Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?«
Jezus mu je odgovoril:
»Pusti zdaj; zakaj spodobi se nama, da tako spolniva vso pravico.«
Tedaj mu je pustil.
Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode;
in glej, odprla so se mu nebesa in videl je božjega Duha,
ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj;
in glej, iz nebes se je začul glas:
»Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,13-17)

Janez Krstnik se zaveda svoje majhnosti napram Jezusovemu veličastvu in upošteva Jezusovo besedo, zato da se izpolni vsa pravica.
Oblije ga z jordansko vodo, s katero je krščeval množice v znamenje pokore.
In Jezus sprejme božjega Duha ter Očetovo sporočilo sinovstva in veselja nad njim.
Krstna milost, je po Jezusovem krstu opolnomočena s Svetim Duhom in božjim sinovstvom ter odpuščanjem grehov. To je posvečujoča milost, ki nakazuje našo povezanost z Bogom.
Ob spominu Jezusovega krsta se namreč spominjamo tudi svojega krsta in naše včlenjenosti v Kristusovo skrivnostno telo, ki je Cerkev – občestvo verujočih.

NAPOVEDNIK
Ob spominu JEZUSOVEGA KRSTA, se danes spominjamo tudi svojega krsta ter obnavljamo krstne obljube, ki so jih pri krstu izrekli naši starši in botri. S prižganimi (krstnimi) svečami bomo pri vseh mašah potrdili svoje krstne obljube.

Danes sicer končujemo liturgični božični čas, ki pa ga bomo z jaslicami in božičnimi pesmimi ohranjali do Svečnice, 2. 2.

Popoldne ob 16.30 je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Vabljeni vsi, ki jih zanima življenje po zgledu sv. Frančiška!

Prihodnji teden bo v Kančevcih od 17. do 19. 1., potekal duhovni vikend za FRANČIŠKOVE OTROKE.

Prihodnjo nedeljo, 19. 1., ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

Na praznik Matere Usmiljenja, v soboto, 25. 1., bo ob 9. uri med nami nadškof Alojzij Cvikl. Po slovesni sv. maši bo mladinski pevski zbor Jacobus iz župnije Sv. Jakoba v Slovenskih Goricah izvedel MUSICAL ŽIVE JASLICE.

Na nedeljo Svetega pisma, 26. 1., bo popoldne od 15h do 18h v naši baziliki MINI SVETOPISEMSKI MARATON.

SV. ANTON PUŠČAVNIK
V petek, 17. 1., obhajamo god sv. Antona Puščavnika. Mlad je ostal brez staršev, ki so mu zapustili veliko premoženje. Poskrbel je za mlajšo sestro, sam pa prodal vse in podaril ubogim ter zaživel puščavniško življenje.
Postal je zavetnik živinorejcev; marsikje pri nas je bila navada, da so na njegov god ljudje darovali prašičje krače, pleče, klobase s priporočilom za zdravje pri reji prašičev in drugih domačih živali.

MESEC VERSKEGA TISKA
Mesec januar je posvečen verskemu tisku. Pri nas imamo na voljo nekaj izvodov tednika Družina in mesečnika Ognjišče, revije Božje okolje, Mir, Prijatelj in Misijonska obzorja ter seveda brezplačnega Brata Frančiška.
Verski tisk nam pomaga globlje spoznavati našo vero in jo udejanjati v vsakdanjem življenju.
Vse našteto lahko naročite tudi na svoj dom in prejemate v domači nabiralnik.

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko po vsaki sveti maši naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za mesec februar, nekaj prostih terminov pa je tudi za mesec januar.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 19. 1. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

PAPEŽ FRANČIŠEK
med opoldansko molitvijo, 5. januarja 2020
Polno razodetje Božjega načrta
Torej dragi bratje in sestre, medtem ko nadaljujemo z zrenjem čudovitega znamenja jaslic, nam današnje bogoslužje pravi, da Kristusov evangelij ni pravljica, ni mit, ni spodbujajoča pripoved, ne. Kristusov evangelij je polno razodetje Božjega načrta o človeku in o svetu. Sporočilo je, ki je istočasno preprosto a hkrati veličastno in ki nas spodbuja, da se vprašamo: »Kateri konkreten načrt je Gospod položil vame, ko je ponovno uresničil svoje rojstvo med nami?«

Poziv k dialogu in samokontroli
»Dragi bratje in sestre, na številnih področjih sveta se čuti strašna napetost. Vojna prinaša samo smrt in uničenje. Vse strani pozivam, da ohranjajo prižgan plamen dialoga in samokontrole in da odženejo stran senco neprijateljstva. V tišini molimo, da nam Gospod da to milost.«

med opoldansko molitvijo, 8. januarja 2020
Poziv k molitvi za Avstralijo
Med pozdravi ob koncu splošne avdience se je sveti oče obrnil na skupino romarjev iz Avstralije ter spomnil na težke razmere, s katerimi se zaradi velikih požarov soočajo tamkajšnji prebivalci. Pozval je k molitvi in izrazil svojo bližino: »Vse bi želel prositi, da molite h Gospodu, naj pomaga ljudem v tem težkem trenutku velikih požarov. Blizu sem prebival-cem Avstralije.«.

Vir: www.vaticannews.va

Z VZHODA SMO SE PRIŠLI POKLONIT KRALJU

Ko je bil Jezus rôjen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heróda, so prišli modri z Vzhoda v Jerúzalem in govorili: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklônit.« Ko je kralj Heród to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rôjen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je zapisal prerok: In ti, Betlehem, v deželi Judovi, nikakor nisi najmanjše med Judovimi vodilnimi mesti; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Tedaj je Heród skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, kdaj se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno poizvédite o detetu. Ko ga najdete, mi sporočíte, da se mu pojdem tudi jaz poklônit!« Po králjevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselíli. Stopíli so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastíli. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo. (Mt 2,1-12)

Trije kralji oz. modri predstavljajo ljudi vseh časov, ki so prihajali, prihajajo in še bodo prihajali pred Gospoda po kolenih in mu polagali svoja darila. Vendar bolj kot daril, je Jezus vesel našega čistega srca.
Kralji so se orientirali po zvezdi. Po čem se orientiram jaz? Ali ima moje življenje smer? Ali imam Cilj?
Razsvetljuj mojo pot, Gospod, da bom znal tudi jaz drugim kazati pot, ki vodi k Tebi. Naj v globini svojega srca najdem najčistejše zlato, najžlahtnejše kadilo in najbolj dišečo miro in jih darujem tebi.

NAPOVEDNIK
Popoldne ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK2.

Jutri obhajamo praznik GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik SV. TREH KRALJEV, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.

Večer pred praznikom je po izročilu TRETJI SVETI VEČER (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha, Boltežar) oz. latinskega reka (Christus Mansionem Benedicat – Kristus naj blagoslovi dom) z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 20.

Prihodnjo nedeljo, 12. 1., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Vabljeni vsi, ki jih zanima življenje po zgledu sv. Frančiška!

JEZUSOV KRST
Prihodnjo nedeljo se bomo spominjali kako je Janez Krstnik krstil Jezusa v Jordanu.
Ob spominu Jezusovega krsta, se bomo spomnili tudi svojega krsta ter obnovili krstne obljube, ki so jih pri krstu izrekli naši starši in botri. V ta namen prinesite k sv. maši svoje KRSTNE SVEČE. S prižganimi svečami bomo potrdili svoje krstne obljube.

KRSTI, POGREBI v DECEMBRU
Krstili smo Marijo Klaro Folnovič.
Pokopali smo dve ženski in tri moške: Vlasto Makovec, Milana Mastena, Stanislava Erhartiča, Metko Žitnik in Alojza Sukiča.
Naj počivajo v miru!

STATISTIKA za LETO 2019
KRSTI
Krstili smo 24 otrok (11 deklic in 13 dečkov).
POROKE
Sveti zakon so v naši baziliki sklenili štirje pari, drugod pa se je poročil 1 par.
BIRMA
Zakrament potrditve v veri je prejelo 8 mladostnikov in 3 katehumeni (7 deklet in 4 fantje).
OBHAJILO
Pri bogoslužju smo podelili približno 41.000 hostij.
BOLNIŠKO MAZILJENJE
Na srečanju bolnih in ostarelih smo mazilili 60 oseb, pri obiskih na domu smo mazilili 10 bolnikov.
POGREBI
Pokopali smo 52 umrlih (27 žensk in 25 moških).

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 12. 1. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

PAPEŽ FRANČIŠEK
med opoldansko molitvijo, 1. januarja 2020

Božja Mati nas s Sinom v naročju blagoslavlja
Zaradi tega nas danes Božja Mati blagoslavlja.
Kako nas Marija blagoslavlja?
Tako, da nam kaže svojega Sina. Vzame ga v naročje in nam ga kaže, tako nas blagoslavlja. Blagoslavlja vso Cerkev, blagoslavlja ves svet. Jezus, kakor pojejo angeli v Betlehemu, je »veselje za ves svet«, je slava Boga in mir ljudem (prim. Lk 2,14).
To je razlog, da je sv. papež Pavel VI. hotel posvetiti prvi dan leta miru, da je dan miru, molitve, zavedanja in odgovornosti do miru.
Za to leto 2020 je sporočilo takšno: Mir je pot upanja, pot, na kateri se napreduje preko dialoga, sprave in ekološkega spreobrnjenja. Zazrimo se torej v Mater in v Sina, ki nam ga ona kaže.
Na začetku leta se pustimo blagosloviti! Pustimo se blagosloviti Mariji s svojim Sinom.
Dragi bratje in sestre,
spustimo se s podstavkov naše ošabnosti. Vsi imamo skušnjavo po ošabnosti ter prosimo za blagoslov Sveto Božjo Mater, ponižno Božjo Mater. Ona nam kaže Jezusa. Pustimo se blagosloviti, odprimo srce za njegovo dobroto.
Tako bo leto, ki se začenja pot upanja in miru, ne samo z besedami, ampak preko vsakodnevnih gest dialoga, sprave in skrbi za stvarstvo.

Vir: www.vaticannews.va

JOŽEF PO BOŽJI VOLJI REŠI SVETO DRUŽINO
Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Heródove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: ›Iz Egipta sem poklical svojega sina.‹ Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan. (Mt 2,13-15.19-23)

Neznani pisec razlaga beg v Egipt: »Jožef je ponoči med preganjanjem bežal v Egipt in se je vrnil iz Egipta podnevi, ko je bilo popolnoma varno.« Sveti Hilarij iz Poitiersa pa nadalje razlaga: »Jožef je predpodoba službe apostolov.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je bil Jožef notranje spodbujen bežati iz Betlehema preko Egipta v Galilejo. Neznani pisec ter sv. Hieronim pravita: »Sveto pismo v polnosti potrjuje, da bo Mesija svet, to pa sovpada z prvotno podobo Nazarejca«. Ta beseda, kot pravi Ciril iz Aleksandrije, predlaga dvojen pomen in sicer svetost ter razcvet. Kdo so bili ‘nazarejci’ natančno razloži Kromacij Oglejski: »Nazarejce so imenovali vse tiste, ki so Bogu z odlično zaobljubo darovali svojo čistost in tudi tiste, ki so si pustili rasti lase. Po posebnem predpisu pa naj bi tudi darovali daritve.«
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
Češčenje SVETE DRUŽINE je vsebovano že v praznovanju božične skrivnosti: v središču je Kristus, Božji Sin v podobi človeškega otroka, ob njem pa sta Marija kot Božja Mati in sv. Jožef kot Jezusov rednik, pred judovsko postavo njegov oče, in poglavar svete Družine.

Na DRUGI SVETI VEČER, 31. 12., ki ga po krščanski navadi prav tako obhajajmo z molitvijo ter blagoslovom doma in družine, se bomo pri sv. maši zahvalili za vse, kar smo prejeli v minulem letu. Po večerni sv. maši bomo v dvorani s penino nazdravili prihajajočemu letu.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, 2. 1., bomo zvečer ob 18. uri molili pred Najsvetejšim za NOVE DUHOVNE POKLICE.

Na PRVI PETEK, 3. 1., ko sicer častimo Jezusovo Srce, bomo tokrat molili litanije JEZUSOVEGA IMENA.

V petek, 3. 1., bo po večerni sv. maši ob 20. uri SREČANJE ŽPS.

Prihodnjo nedeljo, 5. 1., je popoldne ob 17. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK2.

BOŽJA MATI MARIJA, 1. 1.
Praznik Marije, svete božje Matere je najstarejši Marijin praznik, podaljšanje božičnega praznika. Na krščanskem Vzhodu so ga obhajali že v 5. stoletju pod imenom Spomin Bogorodice in sicer takoj naslednji dan po božiču. Ko so ga prenesli tudi na Zahod, so ga obhajali 1. januarja, na božično osmino. Po zapisu evangelista Luka o izpolnitvi predpisa Mojzesove postave se je praznik imenoval Obrezovanje Gospodovo. Pokoncilske določbe o cerkvenem letu temu prazniku spet vračajo marijanski značaj, kar izraža že samo bogoslužno besedilo.

JEZUSOVO IME, 3. 1.
Ime Jezus je grškemu jeziku prilagojena beseda, izvedena iz hebrejskega izraza Jehošua, okrajšano Ješua, kar pomeni: Jahve je rešitelj. Bog sam je določil to ime, ko je angel rekel sv. Jožefu v spanju: “Daj mu ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov” (Mt 1,21). Češčenje Jezusovega imena se je široko uveljavilo zlasti v srednjem veku, še posebej ga je pospeševal frančiškan sv. Bernardin Sienski.

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko po vsaki sveti maši naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo za mesec februar, nekaj prostih terminov pa je tudi za mesec januar.

SEZNAM BRALCEV
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 5. 1. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

SVETNIK TEDNA
BL. ANGELA FOLINJSKA
4. januar
Rodila se je leta 1249 kot hči bogatih in uglednih staršev. Razcvetela se je v silno lepo dekle, ki se ni branila užitkov življenja. Zelo mlada se je poročila z bogatim posestnikom in mu rodila več otrok. Tudi kot žena in mati se ni odpovedala hrupnemu veseljačenju in tudi pregrešnim razvadam. Oglašala se ji je vest, da ne dela prav, toda sram jo je bilo, da bi se svojih grehov odkrito spovedala. Ko ji je bilo šestintrideset let, je trpela neznosne duševne muke. V tej stiski se je zatekla k sv. Frančišku Asiškemu, naj ji pomaga, da bi opravila dobro spoved. Ponudila se je Jezusu, naj ji pošlje trpljenje, da bo tako z njim sodelovala pri odreševanju sveta. Voljno je sprejemala vse žrtve, žalitve in ponižanja. Kot Božjo voljo je sprejela tudi izgubo vseh domačih: najprej ji je umrla mati, potem mož in za njim še vsi otroci. Na poti za Kristusom je zdaj nista ovirali ne družba ne družina. Poslej je hotela živeti v popolni revščini po zgledu sv. Frančiška. Prodala je svoje posestvo in vse imetje in izkupiček razdelila revežem, sama pa je vstopila v tretji red sv. Frančiška.
Njena odpoved je bila nagrajena s številnimi razodetji. Največ navdihov je sprejemala med mašno daritvijo. Verodostojne priče so potrdile, da dvanajst let ni zaužila nobene jedi razen svete evharistije.
Vir: revija.ognjisce.si

JEZUS SE BO RODIL MARIJI, JOŽEFOVI ZAROČENKI
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi. (Mt 1,18-24)

Sv. Janez Krizostom trdi: »Sin device je Bog. Kristusovo rojstvo je bilo potrebno, da je dokazal svojo resnično človeško naravo.« Sv. Beda Častitljivi zato pravi: »Emanuel označuje obe Jezusovi naravi, tako človeško kot božansko.« Sv. Hieronim zatrdi: »Kristus je bil v resnici človek.«
Sveti Janez Krizostom pravi: »Nihče ne more razložiti skrivnosti Jezusovega rojstva, ki pa ni popolnoma nerazumljiva«. Sv. Kromacij Oglejski razlaga: »Njegovo telesno rojstvo je času, toda njegovo božansko sinovstvo je bilo pred časom. Kot človek je prišel iz maternice matere device, kot oni drugi pa iz Boga Očeta. Prevzel je vidno meso, da bi pokazal svoje nevidno božanstvo«.Več cerkvenih očetov pa pravi, da je angel Jožefu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je čutil, česa se je bal in tudi, kaj se je odločil storiti, da bi ga lahko vodila krepost in bi bil potolažen. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jožefu čast, da da Zveličarju ime in da skrbi za Očetovega Sina. Skrivnost rojstva je lažje razumljiva, če jo povežemo z napredovanjem zveličanja in njenim preroškim pričakovanjem, ki jo je Gospod naznanil po besedah preroka Izaija.«Neznani pisec pravi: »Devica je v svojem telesu nosila to, kar ni mogel ves svet. Kakor je Kristus pozneje izročil Marijo svojim učencem, tako jo sedaj izroča Jožefu«. Sv. Janez Krizostom pa ponovno poudarja: »Angel je podelil Jožefu čast, da se je lahko imel za očeta in mu dal pravico dati Božjemu Sinu ime.«
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
V križnem hodniku so na ogled BIRMANSKE JASLICE, ki so jih pripravili birmanci iz nekaterih župnij ob natečaju nadškofije Maribor za birmanske jaslice.

Pri sv. maši ob 19. uri bo prepeval TROJIŠKI VOKALNI ANSAMBEL pod vodstvom g. Roberta Feguša. Po sv. maši sledi še krajši koncert. Vabljeni!

BOŽIČNA OSEMDNEVNICA
V pripravi na božične praznike pomembno vlogo igra tudi BOŽIČNA OSEMDNEVNICA, ki smo jo pri nas začeli v ponedeljek, 16. 12.
Pri jutranji in večerni sv. maši na začetku prepevamo spev Kralja, ki prihaja, po berilu zapojemo Izajijev spev, pred darovanjem pa pesem Glasovi angelski z višin. Po obhajilu sledi še Marijin hvalospev Moja duša z »O« odpevom.

SPOVEDOVANJE
Pred božičnimi prazniki bo v naši baziliki organizirano spovedovanje še v ponedeljek, 23. 12. 2019 od 7h do 12h in od 14h do 19.30.
V torek, 24. 12., bo spovedovanje samo dopoldne do 12. ure!

SVETI VEČER, 24. 12.
V torek, 24. 12., ne bo večerne sv. maše ob 19. uri, ampak bo maša sv. večera ob 21. uri. Pri tej maši bo BLAGOSLOV JASLIC, prepeval pa bo OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.
Ob POLNOČI bo slovesna polnočna maša, pri kateri bo prepeval ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom g. Francija Divjaka.

BOŽIČ, 25. 12.
Pri sv. maši ob 8.30 bo prepeval ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Ob 10. uri bo pri sv. maši sodelovala VOKALNA SKUPINA MATER MISERICORDIAE pod vodstvom g. Aleša Marčiča.
Pri sv. maši ob 11.30 bo že tradicionalno sodeloval PEVSKI ZBOR LAUDAMUS skupaj s priložnostnim ORKESTROM in SOLISTI pod vodstvom prof. Maksimilijana Feguša.
Pri večerni sv. maši ob 19. uri bo LJUDSKO PETJE.

SVETI ŠTEFAN, 26. 12.
Pri sv. maši ob 8.30 bo prepeval ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Ob 10. uri bo pri sv. maši sodelovala OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.
Pri sv. maši ob 11.30 bo LJUDSKO PETJE.
Pri večerni sv. maši ob 19. uri bo LJUDSKO PETJE.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 29. 12. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

SVETNIK TEDNA
SV. ŠTEFAN DIAKON
26. december
Diakon Štefan je s svojim nastopom in poslanstvom, kakor pred njim že Janez Krstnik, še bolj pa Jezus sam, osebnost, ki povzroča delitev duhov. Nasprotniki so tudi njemu, kakor Jezusu, naprtili proces pred velikim zborom. Tudi proti njemu so nastopile krive priče. Štefanu je Božji Duh, s katerim je bil napolnjen, dal zgovornost, da se je pred velikim zborom odlično branil. To je tožitelje še bolj razkačilo. Štefanova usoda je bila zapečatena, ko je rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici.« Od jeze so ponoreli, ga pahnili ven iz mesta in ga pobili tako, da so vanj metali kamenje.
Štefan je bil, kot beremo v Apostolskih delih, eden izmed sedmih mož, ki so bili pri jeruzalemskih vernikih ‘na dobrem glasu’. Apostoli so jim zaupali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti – grško govorečimi Judi. Luka pred drugimi sedmimi možmi, izbranimi za to službo, označuje Štefana kot “moža, polnega vere in Svetega Duha”. Božja milost je po njem delala velika dela, kar je pri mnogih vzbudilo zavist in sovraštvo.
Sv. Štefan velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine; pa tudi kamnosekov, zidarjev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, krojačev, tkalcev …; je priprošnjik proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti ter za srečno zadnjo uro.
Vir: revija.ognjisce.si

JANEZ KRSTNIK SPRAŠUJE O KRISTUSU
Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« (Mt 11,2-11)

Cerkveni očetje ponujajo različne razlage tega odlomka. Sv. Hilarij pravi: ‘Kakor je Postava napovedala Kristusa in odpuščanje grehov ter obljubljala nebeško kraljestvo, tako je Janez vsa ta dela izpolnil. Ko je bila torej učlovečena Postava prisiljena iti v zapor, je le-ta poslala misijo, da bi po njej slišala veselo novico.’ Sv. Janez Krizostom nadalje razlaga: ‘Jezus ni rekel nič takega, da bi razodel svojo resnično identiteto, temveč je pustil, da so to lahko razumeli iz njegovih čudežev’. Neznani pisec pa pravi, da je ‘Jezus odgovoril Janezovim učencem: Blagor vam, če se ne boste nad mano pohujšali’. Sv. Janez Krizostom nadaljuje to misel takole: ‘Jezus je s tem opravičil Janezovo obnašanje in tako pokazal, da le-ta ni spremenil dosedanjega pričevanja, ampak je za vedno ostal trden pri svojem prepričanju’. Sv. Hieronim takole razlaga Jezusove besede, ki jih je namenil tistim, ki so šli v puščavo gledat Janeza: ‘Spominjajte se razloga, zakaj ste šli v puščavo: Gotovo ne zato, da bi videli človeka podobnega trsu, ki ga kakršen koli veter maje, torej tako površinskega človeka, ki je negotov nad tem, kar je on sam oznanjal’. Gregor Veliki in Neznani pisec temu pritrjujeta: ‘Prav gotovo Janez ni bil trs, ki ga je kakršen koli vetrič odobravanja ali kritike zamajal’. Neznani pisec k temu dodaja: ‘Janez še ni začel pričevati o Kristusu, ko mu je ta dal več, kot je on rekel. Ko pa je Janez poveličal Kristusa, ga je poveličal na človeški način, Kristus pa mu je podelil božjo slavo’.
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
Popoldne ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V sredo, 18. decembra, bomo s FRANČIŠKOVO MLADINO popoldne obiskali starejše in jim zapeli nekaj pesmi.

V petek, 20. decembra, bo popoldne ob 16. uri v križnem hodniku nadškof msgr. Alojzij Cvikl blagoslovil BIRMANSKE JASLICE.

Od 20. do 22. decembra gre otroški pevski zbor MEHURČKI na svoj pevsko-duhovni vikend, ki ga bodo sklenili v nedeljo s prepevanjem v naši baziliki ob 10. uri.

Škofijski odbor za mlade Maribor organizira 21. 12. 2019 ADVENTNO ROMANJE v Gradec in ogled božičnega Gradca.

GAUDETE
Današnja nedelja se imenuje tudi gaudéte. V latinščini to pomeni veselite se. To povabilo k veselju se pojavi v vstopnem spevu pri maši in se glasi: Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Gospod je blizu.
Liturgična barva je danes rožnata. Na adventnem vencu se prižge še tretja sveča, ki je za razliko od prejšnjih vijoličnih rdeče barve.

MARIJA ROMARICA
Kip MARIJE ADVENTNE ROMARICE že od začetka adventnega časa obiskuje domove, na seznamu pa je še nekaj prostih terminov.
Zakaj je ne bi sprejeli tudi vi? Oglasite se v zakristiji!

BOŽIČNA OSEMDNEVNICA
V pripravi na božične praznike pomembno vlogo igra tudi BOŽIČNA OSEMDNEVNICA, ki jo bomo pri nas začeli v ponedeljek, 16. 12.
Pri jutranji in večerni sv. maši bomo na začetku prepevali spev Kralja, ki prihaja, po berilu bomo zapeli Izajijev spev, pred darovanjem pa pesem Glasovi angelski z višin. Po obhajilu sledi še Marijin hvalospev Moja duša z »O« odpevom.

SPOVEDOVANJE
Pred božičnimi prazniki bo v naši baziliki organizirano spovedovanje od petka, 20. 12., do ponedeljka, 23. 12. 2019. Duhovniki bomo na voljo v spovednici od 7h do 12h in od 14h do 19.30.
V torek, 24. 12., bo spovedovanje samo dopoldne do 12. ure!

OBISK BOLNIKOV NA DOMU
V teh predprazničnih dneh mnogi ne morete v našo cerkev zaradi bolezni ali starostne oslabelosti. Obrnite se na nas in bomo prišli k vam, ter vam omogočili pripravo na praznike (spoved, bolniško maziljenje, obhajilo).

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 12. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Josip Markanovič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

SVETNIK TEDNA
PETER KANIZIJ (1521-1597)
21. december
Rodil se je 8. maja 1521 v mestu Nimvegen na Nizozemskem. Leta 1543 ga je Peter Faber sprejel v novoustanovljeno Družbo Jezusovo. Študiral je na raznih evropskih univerzah, dokler ga ni Ignacij Lojolski leta 1547 poklical v Rim, kjer je pod njegovim vodstvom opravil duhovne vaje, po njih pa mu je Ignacij za področje njegovega apostolskega delovanja določil Nemčijo. V tisti uri se je Peter Kanizij zavedel, da je to njegova življenjska naloga. Opravil jo je tako odlično, da ga je papež Leon XIII. imenoval “drugega apostola Nemčije za svetim Bonifacijem”.
Slovel je predvsem kot izreden pridigar, ki je privlačil velikanske množice. Dejansko je pridigal za vse stanove. Pridigal je v domala vseh večjih mestih tedanje zahodne in srednje Evrope. Leta in leta je imel tedensko več pridig, ki so včasih trajale več ur. Ohranilo se je več kot 12.000 velikih pol njegovih zapisanih pridig. Govoril je živo, nazorno, prepričevalno, da so ga radi poslušali preprosti ljudje in izobraženci. Ogromno je pridigal, vzel pa si je tudi čas za poučevanje krščanskega nauka, veliko je tudi spovedoval.
Zadnja leta so mu opešale moči. Težave bolezni je prenašal s svetniško vdanostjo. Umrl je 21. decembra 1597. Papež Pij IX. ga je leta 1864 prištel med blažene, papež Pij XI. pa leta 1925 med svetnike, obenem pa ga je tudi razglasil za cerkvenega učitelja.
Vir: revija.ognjisce.si

POZDRAVLJENA, MILOSTI POLNA, GOSPOD JE S TEBOJ
[…] Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« […]
Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. (Lk 1,26-38)

Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni ‘Božja moč’. Globok vtis napravi kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškot, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Sv. Ambrož pa v Mariji vidi predpodobo Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez madeža. Z zaroko ima tako Marija moža med nosečnostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda z razlago. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo. Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo, sv. Ambrož pa dodaja, da se je to zgodilo zaradi njene sramežljivosti. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja, pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse človeštvo obsojeno na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo milostjo priklical v življenje novo človeštvo. Angel se je razveselil Marije, kot sedeža Božje slave, saj se je Bog poslužil njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo slavo, poje himna vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja. Prudencij pa pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. Maksim torinski pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov. Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov, k temu pa vzhodna himna dodaja, da bo vse privedel k novemu stvarjenju sveta, saj je ta, ki ga je Marija spočela v svojem telesu, nihče drug kot Stvarnik vseh stvari. Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
Med nami je LJUDSKI MISIJONAR p. dr. Christian Gostečnik, ki nas bo nagovoril pri vseh dopoldanskih mašah.

Popoldne ob 15.00 je misijonsko srečanje za VSE ZAKONCE (p. Christian Gostečnik). Vabljeni možje in žene vseh generacij!

Popoldne ob 16.30 je redno srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Vabljeni tudi vsi, ki vas zanima sv. Frančišek!

Ta vikend (6.-8. 12.) so bili na DUHOVNEM VIKENDU letošnji PRVOOBHAJANCI. Tam so opravili tudi svojo PRVO SV. SPOVED. Podpirajmo jih z molitvijo!

Prihodnjo soboto ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

KONCERT, 8. 12. 2019 ob 20. uri
Na praznik Brezmadežne Marije bo v naši baziliki koncert sakralnih pesmi, arij in ansamblov.
Več o tem >>>

KARITAS
V imenu župnijske Karitas se zahvaljujemo vsem vernikom za darove, ki ste jih darovali za ljudi v stiski.
Bog povrni!

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 15. 12. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

SVETNIK TEDNA
IVANA FRANČIŠKA ŠANTALSKA
12. december
Rodila se je 28. januarja 1572 v Dijonu. Komaj osemnajst mesecev je bila stara, ko ji je umrla mati. Zdaj je oče sam prevzel vzgojo otrok. Vcepil jim je gorečo ljubezen do Boga in jih utrdil v odločnem premagovanju samega sebe. Ta očetova vzgoja je položila temelje za stavbo Ivanine svetosti.
Dvajsetletna se je poročila in osem let živela v najsrečnejšem zakonu. Z možem, ki mu je bila v vsem močna opora, sta jo vezala popolno medsebojno razumevanje in neskaljena ljubezen, katere sad je bilo šest otrok.
V njeno srečno življenje je kot strela z jasnega prišla vest o smrti ljubljenega moža, ki ga je prijatelj po nesreči ubil na lovu. Uredila si je delo in molitev tako, da ji pobožnost ni bila v oviro, temveč v pomoč pri izvrševanju stanovskih dolžnosti. Premagovala je svojo osorno in gospodovalno naravo in vse svoje napake. Skušala je biti do vseh dobra.
Za ustanovitev in duhovno usmeritev reda ima veliko zaslug sv. Frančišek Šaleški, toda Ivana je redu dala neizbrisen pečat s svojo osebnostjo. Ko je postala redovnica, ji je bilo 38 let, v samostanu je živela še 31 let. Kot močna žena je uspešno vodila mlado redovno družbo vse do smrti 13. decembra 1641. Rimski martirologij jo slavi zaradi njene svetosti, v kateri se je odlikovala v štirih stanovih: kot devica, žena, vdova in redovnica.
Vir: revija.ognjisce.si

BODITE BUDNI, DA BOSTE PRIPRAVLJENI
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Kakršni so bili Nóetovi dnevi, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potópom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe na ladjo, in niso ničesar slutili, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi ostal buden in ne bi pústil vlomíti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24,37-44)

Sv. Teodoret iz Kira pravi, da »je Kristusov prihod pokazal na močno nasprotje med malikovanjem in resnično vero.« Sv. Janez Jeruzalemski trdi, da je »Cerkev ta neuničljiva gora.« Sv. Hieronim bolj podrobno razloži: »Cerkev je ta neuničljiva gora utemeljena na apostolih in prerokih.« Evzebij Cezarejski: »S Kristusovim prihodom so bili poklicani tudi pogani.« Sv. Leander Seviljski dopolni: »Vsi narodi in ljudstva so na poti proti Kristusu in njegovi Cerkvi.« Sv. Atanazij pravi, da so po Izaiju »kristjani spodbujeni peti hvalnice Bogu.« Sv. Teodoret iz Kira in sv. Bazilij soglašata, da je Izaija v naprej napovedal evangelij Nove zaveze.« Nekaj cerkvenih očetov pravi, da so »apostoli in njihovi privrženci pridigali evangelij začenši v Jeruzalemu.« Sv. Atanazij in sv. Janez Krizostom trdita, da »mir pride samo po Kristusu in njegovi Cerkvi.« Sv. Justin in sv. Avguštin pravita: »Prva Jakobova hiša je bila rojena iz mesa in krvi, druga pa iz vere in duha.« Sv. Hieronim pravi: Jezus Kristus je luč sveta, zato moramo mi iti k njemu, da bi prejeli odpuščanje.«
Ko Jezus pravi, da ne ve ne dneva ne ure, se s tem pridruži svojemu telesu, to je Cerkvi, razloži Origen Jezusov stavek: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče« (Mt 24,36). Ko Kristus razglasi, da nihče ne pozna dneva, odžene od nas kakršno koli potrebo, da bi bili za kakšen določen datum v skrbeh, pravi sv. Hilarij iz Poitiersa. Sveti Janez Krizostom pa pravi, da Gospod nakazuje na svoj nenapovedan prihod, ko se bodo mnogi vdajali uživaškemu življenju in nedovoljenim strastem in bodo med to povečano grešnostjo pravični preživljali čas bridkosti. Kakor so bili v Noetovih dnevih rešeni samo tisti, ki so bili na ladji, tako bodo v dneh drugega prihoda rešeni tisti, ki so v Cerkvi, razlaga Neznani pisatelj.
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
V soboto smo pričeli DEVETDNEVNICO pred praznikom Brezmadežne.

Popoldne ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK2.

V torek, 3. 12., ob 15.30 je srečanje sodelavcev ŽUPNIJSKE KARITAS.

V sredo, 4. 12., na god SV. BARBARE, bo ob 15. uri na Kalvariji sv. maša ob žegnanju. Vabljeni!

Prihodnji vikend (6.-8. 12.) gredo na svoj DUHOVNI VIKEND letošnji PRVOOBHAJANCI. Tam bodo opravili tudi svojo PRVO SV. SPOVED. Podprimo jih z molitvijo!

Prihodnjo nedeljo ob 16.30 je redno srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Vabljeni tudi vsi, ki vas zanima sv. Frančišek!

Prihodnjo nedeljo ob 20. uri bo v naši baziliki KONCERT (tenorist Martin Sušnik in drugi).

MIKLAVŽEVANJE
Leto je naokoli in spet bo okrog hodil sv. Miklavž. K nam bo prišel v četrtek, 5. 12., ob 17. uri.
Pričakali ga bomo s kratko igro, ki so jo pripravili pri Frančiškovi mladini, potem pa nas bo vse razveselil njegov prihod.
Starši prijavite svoje otroke v župnijski pisarni do torka! Prispevek je 8€.

ŽUPNIJSKI MISIJON 2019
nedelja, 8. 12. 2019
misijonar: p. dr. Christian Gostečnik
8.30 sv. maša z nagovorom za vse
10.00 sv. maša z nagovorom za vse
11.30 sv. maša z nagovorom za vse
15.00 misijonsko srečanje za VSE ZAKONCE
Vabljeni možje in žene vseh generacij!

DEKANIJSKI MISIJON 2019
Dekanijski MISIJONSKI DAN, bomo obhajali danes, 1. 12. ob 15. uri, v športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30.

ADVENTNA DUHOVNA OBNOVA pod geslom: »Ne boj se, samo veruj!« bo potekala v soboto, 7. 12., od 9h do 18h v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu 20.
Program predvideva dopoldanski in popoldanski nagovor (dr. Maksimiljan Matjaž), možnost za sv. spoved, osebno delo, kosilo in sv. mašo.
Prijave: s. Štefka Klemen, 031 680 213

KRSTI, POGREBI
V novembru smo krstili enega otroka (Rudija Brgleza), pokopali pa 5 umrlih (4 moške in 1 žensko): Stanislava Farasina, Rudija Polnerja, Alojza Repina, Milana Hrovata in Jožefo Horvat.
Naj počivajo v miru!

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 8. 12. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

SVETNIK TEDNA
SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ
3. december
Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, eden največjih v zgodovini Cerkve.
Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonov.
Priimek Ksaverij je Frančišek dobil po gradu Xavier blizu mesta Pamplona, kjer se je rodil leta 1506.
Bil je med tistimi sedmimi mladimi možmi, ki so se 5. avgusta leta 1534 v cerkvi na Montmartru v Parizu posvetili Bogu in s tem položili temelje Družbi Jezusovi. Leta 1540, ko je bil red že potrjen in je bil Frančišek že duhovnik, je portugalski dvor prosil papeža, da bi poslal šest misijonarjev v jugovzhodno Azijo. Papež je poslal jezuite, ki jih je vodil Frančišek Ksaverij. Ladja, s katero je potoval, je izplula iz Lizbone 7. aprila 1541 in pristala na zahodni obali Indije 6. maja 1542.
2. decembra 1552 ga je pobrala mrzlica, ko je imel komaj 46 let. Za svetnika je bil razglašen leta 1622.
Vir: revija.ognjisce.si

DESNI RAZBOJNIK PROSI ZA SPREJEM V JEZUSOVO KRALJESTVO

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23,35-43)

Sv. Justin pravi: »Vse človeštvo, pod vznožjem križa jih zastopa Adamov rod, z vso silo in z neverjetno zlobo napada Božjega Sina.« Sv. Ambrož pravi: »Napis na križu, čeprav je bil mišljen kot zasmehovanje njegove kraljevske in mesijanske domnevnostni, vendarle pove resnico.« Sv. Prudencij nadaljuje: »En hudodelec ga je zavrnil, drugi pa je prejel večno slavo.« Sv. Efrem Sirski pravi: »On ni rešil hudodelca, ki ga je zasmehoval in mu govoril naj stopi s križa, ampak ga je prepustil slabosti križa.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Izpoved grehov in vere skesanega hudodelca je pravilen odziv za Jezusovo odvezo.« Sv. Maksim Torinski to podrobno razloži: »Skesani hudodelec se ni pohujšal nad Kristusovim trpljenjem in tega ni videl kot oviro, zato je izpovedal vero v trpečega in nedolžnega Mesija. Na Kristusovem telesu je videl svoje lastne rane, ni se ustavljal ob resničnosti trpljenja in bližajoče se Kristusove smrti, ampak je šel naprej in izpovedal še nekaj veliko večjega: ‘Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!’« Sv. Leon Veliki pravi: »Umirajoči Judovski kralj, ki je rešil druge, govori s križa kot tisti, v katerem sta eno obe naravi in pravi: ‘Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju’.« Sv. Janez Krizostom naznani: »Hudodelec je vstopil v raj, ker mu je Kristus odprl vrata.«
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
Med nami je LJUDSKI MISIJONAR p. mag. Branko Cestnik, ki nas bo nagovoril pri vseh dopoldanskih mašah.
Danes pri sv. maši ob 10. uri poje vokalna skupina Mater Misericordiae, ob 11.30 pa prepeva zbor Laudamus.
Popoldne ob 15.00 je misijonsko srečanje za VSE ŽUPNIJSKE SODELAVCE (p. Branko Cestnik). Vabljeni vsi naši sodelavci in dobrotniki!
V petek, 29. 11., bo ob 20. uri srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
Prihodnjo nedeljo ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK2.
MIKLAVŽEVANJE za otroke bo v četrtek, 5. 12. 2019, ob 17. uri. Vpišite otroke v pisarni.

TEDEN KARITAS
Letošnje geslo tedna Karitas je: »Dobro iz vsakega srca« in nas vabi k sočutju, dobroti in konkretni solidarnosti z ljudmi v stiski.
V sredo, 27. 11. 2019, je srečanje vseh sodelavcev Karitas na Ponikvi in v Celju. Organiziran je poseben dekanijski avtobus. Prijavite se še danes!
Odhod avtobusa ob 9.00 uri. Avtobus bo pobiral po župnijah.

ADVENTNI VENČKI
Prihodnjo nedeljo že začenjamo adventni čas, čas priprave in pričakovanja Jezusovega rojstva.
V ta namen uporabljamo tudi adventne venčke, ki jih boste prihodnjo nedeljo lahko dobili pri skavtih. Ponujali jih bodo pri vseh mašah in bodo veseli vsakega daru, ki bo pomagal pri njihovem vzgojnem delu in poslanstvu.

ŽUPNIJSKI MISIJON 2019
Z župnijskim misijonom nadaljujemo v nedeljo, 8. decembra, ko bo med nami p. dr. Christian Gostečnik.

DEKANIJSKI MISIJON 2019
Dekanijski MISIJONSKI DAN, bomo obhajali v nedeljo, 1. decembra ob 15. uri v športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30.
Tisto popoldne je namenjeno praznovanju, povezanosti, priložnosti, opogumljanju, pesmi, pričevanju, spoznavanju, …
Najprej bo besedno bogoslužje, ki ga pripravljajo stalni diakoni iz dekanije. Po tem bo sledil še enourni program, zapeli bodo tudi združeni zbori iz župnij naše dekanije.
V času programa bo med nami tudi dramski igralec in pričevalec GREGOR ČUŠIN, ki bo s svojimi bibličnimi minutkami gotovo pomagal globlje stopiti v skrivnost naše vere.

MISIJONSKI SPOVEDNI PETKI so pri nas, v stolnici in pri salezijancih vse petke v oktobru in novembru, od 8h do 12h in od 15h do 19h.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 1. 12. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

SVETNIK TEDNA
LEONARD PORTOMAVRIŠKI
26. november

Rodil se je 20. decembra 1676 v kraju Porto Maurizio ob ligurski obali. Bil je zelo nadarjen fant je najprej študiral medicino. Ko mu je bilo enaindvajset let, je vstopil k frančiškanom in dobil ime Leonard. Kot duhovnik je bil nekaj časa profesor modroslovja v samostanski šoli, vendar ga je mikalo, da bi odšel v misijone. Želja se mu je izpolnila le deloma: s tridesetimi leti je nastopil naporno in odgovorno poslanstvo ljudskega misijonarja v domovini, ki ga je z veliko gorečnostjo opravljal vse do konca svojega življenja. Kmalu je nevarno zbolel. Ko ni bilo več upanja, da bo ozdravel, se je zaobljubil Materi božji, da se bo do zadnjega diha posvetil reševanju grešnikov z ljudskimi misijoni, če ozdravi. Marija je njegovo prošnjo uslišala, on pa je držal svojo besedo.
Pridigal je tako prepričljivo in s tako vnemo, da so bili ljudje pretreseni. Med pridigami je pogosto objel veliko razpelo s Križanim tako prisrčno, da so navzoči jokali, prosili Boga usmiljenja. Še tako zakrknjene grešnike je znal ganiti, da so se spreobrnili. Na vso moč je pospeševal pobožnost križevega pota: blagoslovil je 576 novih križevih potov.
Vir: revija.ognjisce.si

STANOVITNO ČAKAJMO KRISTUSOV PRIHOD
Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« […] (Lk 21,5-19)

Sv. Avguštin pravi: »Jezusove besede v tem zadnjem njegovem govoru, ko je poučeval v templju, se nanašajo tako uničenje jeruzalemskega templja kot vsega sveta.« Sv. Ambrož to bolj podrobno pojasni: »Jezusove besede o templju ter o Jeruzalemu so odgovor na vprašanje, kakšno bo znamenje, ki bo napovedalo uničenje templja. Pojavili se bodo lažni preroki ter pomanjkanje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Velika bo razlika med lažnimi kristusi in resničnim Kristusom. Njegova zakritost učlovečenega Božjega Sina, ki je dal svoje življenje na križu, bo v polnosti razodeta, ko se bo vrnil kot poveličan Gospod.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Nevarnost, pred katero svari Jezus, je povezana z lažnimi nauki lažnih kristusov. Judje so bili v vojni z Rimljani od 66 do 73 ter med uporom Bar Kochbe med 132 in 135. Nekateri so si tudi izropanje Rima v petem stoletju razlagali kot znamenje Gospodovega prihoda.« Sv. Maksim Torinski trdi, da »je vsaka naslednja vojna znamenje, da je Božje kraljestvo vedno bliže.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus v svoj govor doda temo o preganjanju z namenom, da bi opozoril svoje učence na dejstvo, da bodo preden, bo tempelj uničen, izdani, tako kot bo sedaj on izdan. Biti morajo pripravljeni, če hočejo vztrajati do konca.« Sv. Avguštin doda: »To je razlog, zakaj jih Jezus hrabri: »Toda niti las z glave se vam ne bo izgubil«, četudi jim je pravkar govoril o možni smrti. Njihovo upanje se namreč nanaša na celovitost telesa ob vstajenju vsega mesa. Tudi in predvsem med preganjanjem krščanska vera oznanja vstajenje telesa.«.
Vir: hozana.si

NAPOVEDNIK
Med nami je LJUDSKI MISIJONAR p. dr. Andraž Arko, ki nas bo nagovoril pri vseh dopoldanskih mašah.

Prisrčno pozdravljamo romarje, ki so k nam ob 10. uri PRIROMALI iz sosednje župnije MB – Košaki.

Popoldne ob 15.00 je misijonsko srečanje za VSE ŽENSKE (p. Andraž Arko). Vabljene vse ženske, poročene in neporočene!

Popoldne ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V sredo, 20. 11., bo pri sv. maši ob 9. uri, ki jo bo vodil p. Marjan Čuden, sprejem RELIKVIJ SV. FRANČIŠKA.

SPREMEMBE
BIBLIČNA SKUPINA ima odslej svoja srečanja ob četrtkih po sv. maši ob 9. uri. Pridi in poglej!

ČIŠČENJE CERKVE poteka odslej ob sredah po sv. maši ob 9. uri.

ŽUPNIJSKI MISIJON 2019
sobota, 23. 11. 2019
16.00 misijonsko srečanje za SAMSKE (Anja Kastelic)
Vabljeni vsi, ki še iščete in odkrivate svojo življenjsko poklicanost.

20.00-24.00 VEČER CERKVA
Orgelske skladbe različnih avtorjev iz različnih obdobij in taizejski spevi.
20.00 prof. Renata Bauer, orgle
Tjaša Drovenik, orgle
Tjaša Hameršak, orgle
22.00 Taizéjski napevi, priložnostna vokalno-instrumentalna skupina
23.00 Gabrijela Grabušnik, orgle

nedelja, 24. 11. 2019
misijonar: p. mag. Branko Cestnik CMF
8.30 sv. maša z nagovorom za vse
10.00 sv. maša z nagovorom za vse
11.30 sv. maša z nagovorom za vse
15.00 misijonsko srečanje za VSE ŽUPNIJSKE SODELAVCE
Vabljeni vsi naši sodelavci in dobrotniki!

Priporočamo se za vsakovrstno pecivo za pogostitev pri misijonskih srečanjih. Hvala!

DEKANIJSKI MISIJON 2019
NIKODEMOVI VEČERI, v Slomškovi dvorani ob 20.00:
• 18. 11. 2019: prof. Jurij Pavel Emeršič in p. dr. Robin Schweiger SJ, Sodobne migracije v svetovnem zgodovinskem in socialnem kontekstu
• 19. 11. 2019: dr. Anton Stres in evropska poslanka Romana Tomc, Evropska identiteta in migracije
• 20. 11. 2019: Jana Lampe in drugi, Slovenija v navzkrižju migrantskih tokov

Četrtkovi VEČERI O VZGOJI, v župniji sv. Janeza Boska ob 19. uri:
• 21. 11. 2019: zakonca Jereb, Anica Durič, Slavko Žižek, Stiske in preizkušnje zakonskega odnosa in družine

MISIJONSKI SPOVEDNI PETKI so pri nas, v stolnici in pri salezijancih vse petke v oktobru in novembru, od 8h do 12h in od 15h do 19h.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 11. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Josip Markanovič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

SVETNIK TEDNA
SV. CECILIJA
22. november

V 15. stoletju so kot zaščitnico cerkvene glasbe začeli častiti sv. Cecilijo, ker je, kot pripoveduje poročilo o njenem trpljenju, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Zato danes, na njen god, praznujejo cerkveni pevci in vsi, ki z glasbo bogatijo naše bogoslužje. Razen pevcev in glasbenikov so si jo za svojo zavetnico izbrali tudi izdelovalci orgel in umetniki jo pogosto upodabljajo ob orglah. Take podobe krasijo zlasti pevske kore po naših cerkvah.
Cecilija, rimska mučenka, je ena najznačilnejših likov prvih krščanskih stoletij. O njenem življenju in mučeniški smrti govori pasijon iz 5. stoletja, ki pa se po sodbi novejših raziskovalcev naslanja na trdne zgodovinske temelje. Ta mučenka zanesljivo ni legendarna oseba, kajti leta 1854 so v Kalistovih katakombah v Rimu našli njen grob poleg kripte papežev; ta najdba se ujema z navedbo pasijona, da je papež sv. Urban I., ki je Cerkev vodil v letih 222–230, dal Cecilijine posmrtne ostanke pokopati med škofi, spoznavalci in mučenci rimske Cerkve.
Vir: revija.ognjisce.si