Avtor: br. Janez

NAPOVEDNIK za mesec AVGUST
Tudi v mesecu avgustu je ŽUPNIJSKA PISARNA odprta samo takoj po jutranji in večerni sv. maši. V nujnih primerih pokličite po telefonu.

V torek, 2. avgusta, obhajamo praznik DEVICE MARIJE ANGELSKE V PORCIUNKULI, ko lahko prejmete t.i. porciunkulski odpustek. Omenjeni odpustek je sv. Frančišek izprosil od papeža Honorija, da bi lahko vsi ljudje, tudi tisti, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje, lahko bili deležni božje milosti.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, 4. avgusta, bomo ob 18. uri v češčenje izpostavili Najsvetejše in molili za nove duhovne poklice in svetost poklicanih.

Na PRVI PETEK, 5. avgusta, se srečajte z Bogom v zakramentih sprave in evharistije. Dopoldne bomo po domovih obiskali bolne in ostarele ter jim prinesli obhajilo ter omogočili sv. spoved. Sporočite, če poznate še koga, ki bi bil vesel našega obiska!

V torek, 9. avgusta, obhajamo praznik SOZAVETNICE EVROPE sv. Terezije Benedikte od Križa (Edith Stein).

V četrtek, 11. avgusta, v naši baziliki obhajamo OBLETNICO POSVETITVE CERKVE, ko lahko pri nas prejmete tudi popolni odpustek. Pridružite se nam pri praznovanju pri molitvi bogoslužnega branja in hvalnic ob 7.15 ali pri sv. maši ob 9. uri in 19. uri.

V naši baziliki obhajamo praznik SV. KLARE v petek, 12. avgusta.

Na praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA, v ponedeljek 15. avgusta, vabljeni k bogoslužju. Pred večerno sv. mašo v nedeljo in ponedeljek bomo ob 18.30 zapeli slovesne litanije Matere Božje. Vabljeni!

V zadnjem avgustovskem tednu, bo na voljo novi URNIK KATEHETSKIH DEJAVNOSTI v naši župniji.

V sredo, 25. avgusta, obhajamo praznik SV. LUDVIKA IX., sozavetnika Frančiškovega svetnega reda.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Med obiskom v Kanadi, 26. julija 2022
Cerkev je dom sprave
Kaj sprava danes pomeni za nas? Dragi prijatelji, sprava, ki jo je prinesel Kristus, ni bila zunanji mirovni sporazum, nekakšen kompromis, ki bi zadovoljil obe strani. Prav tako ni bil mir, ki bi padel z neba, bil vsiljen od zgoraj ali sprejet od drugega. Apostol Pavel pojasnjuje, da Jezus spravlja tako, da postavi skupaj, da iz dveh oddaljenih stvarnosti naredi eno stvarnost, eno stvar, eno ljudstvo. In kako to počne? Prek križa (prim. Ef 2,14). Jezus je tisti, ki nas spravi med seboj na križu, na drevesu življenja, kot so ga radi imenovali starodavni kristjani. Križ, drevo življenja. …
Nič ne more izbrisati kršenega dostojanstva, zadanega zla in izdanega za-upanja. In tudi sram nas, vernikov, ne sme biti nikoli izbrisan. Vendar pa je treba začeti znova, in Jezus ne predlaga besed in dobrih namenov, ampak nam ponudi križ, tisto pohujšljivo ljubezen, ki si pusti z žeblji prebosti noge in zapestja ter s trnjem raniti glavo. Če se hočemo spraviti med seboj in v sebi, se sprijazniti s preteklostjo, s storjenimi krivicami in z ranjenim spominom, s travmatičnimi dogodki, ki jih nobena človeška tolažba ne more ozdraviti, moramo svoj pogled dvigniti h križanemu Jezusu, mir moramo črpati iz njegovega oltarja. Sprava ni toliko naše delo, ampak je dar, ki prihaja od Križanega, je mir, ki prihaja iz Jezusovega Srca, je milost, za katero je treba prositi.
Vir: www.vaticannews.va

NAPOVEDNIK za mesec JULIJ
V mesecih juliju in avgustu je ŽUPNIJSKA PISARNA odprta samo takoj po jutranji in večerni sv. maši. V nujnih primerih pa seveda pozvonite na domofon ali pokličite po telefonu.

V torek, 5. 7., je praznik sozavetnikov Evrope SV. CIRILA IN METODA, v ponedeljek, 11. 7., pa praznik SV. BENEDIKTA, zavetnika Evrope.

V petek, 15. julija, obhajamo praznik SV. BONAVENTURA, škofa in cerkvenega učitelja, ki je zavetnik frančiškanskih bogoslovcev. Ob tem ne pozabimo moliti in prositi za nove duhovne poklice!

V soboto, 23. 7., obhajamo praznik SV. BRIGITE, sozavetnice Evrope.

V nedeljo, 24. julija, obhajamo t.i. KRIŠTOFOVO NEDELJO. Pri vseh mašah bomo blagoslovili avtomobile, za vsak srečno prevožen kilometer pa boste lahko darovali za akcijo MIVA., s katero podpiramo slovenske misijonarje in jim tako olajšamo nakup prepotrebnih prevoznih sredstev.

V nedeljo, 24. julija, obhajamo tudi ANINO NEDELJO, ob 10.30 bo sv. maša tudi v naši podružni cerkvi sv. Ane v Ribniškem selu.

Lani je papež Frančišek sprejel odločitev, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH, saj je ta nedelja blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo, 24. julija, in sicer pod naslovom »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92,15).
Na letošnjih splošnih avdiencah je papež Frančišek imel že več katehez in nagovorov, v katerih je govoril o obdobju starosti. Te kateheze in druga gradiva, ki jih za pripravo na svetovni dan pripravlja Dikasterij za laike, družino in življenje, najdete na spletnih straneh www.vaticannews.va. Odlomki pa so tudi v naših oznanilih.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
29. junija 2022

Peter in Pavel nas učita rasti v veri
V Apostol Peter je to izkusil takoj. Prav po tem, ko je Jezusu izpovedal svojo vero, ko On napove, da bo moral trpeti in biti obsojen na smrt, zavrne to možnost, ki po njegovem mnenju ni združljiva z Mesijo. Čuti celo, da mora grajati Učitelja, ki pa ga ošteje z naslednjimi besedami: »Postavi se zadaj, za mano, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« (v. 23)
Pomislimo: ali se ne dogaja isto tudi nam? Ponavljamo veroizpoved, izgovarjamo jo z vero; vendar pa se ob soočanju s težkimi življenjskimi preizkušnjami zdi, da se vse maje.
Nagnjeni smo k temu, da bi protestirali pri Gospodu in mu rekli, da to ni prav, da morajo obstajati druge poti, ki so bolj ravne in manj naporne. Doživljamo bridkost vernika, ki verjame v Jezusa, zaupa Vanj; vendar pa hkrati čuti, da mu je težko slediti, in je v skušnjavi, da bi iskal druge poti, ki so drugačne od Učiteljevih. Sveti Peter je živel to notranjo dramo in je potreboval čas in dozorevanje. Sprva ga je misel na križ navdajala z grozo; ob koncu življenja pa je pogumno izpričal Gospoda, do te točke, da so ga – kakor pravi izročilo – križali z glavo navzdol, da ne bi bil enak Učitelju.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUSOVE ZAHTEVE DO UČENCEV

Ko so se dopolnjevali dnevi, v katerih naj bi bil Jezus vzet v nebesa,
se je tudi sam odločil iti v Jeruzalem.
Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas,
da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem.
Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla:
»Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«
Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.
Nato so odpotovali v drugo vas. Ko so potovali, mu je nekdo rekel:
»Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«
Jezus pa mu je dejal:
»Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda,
Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslónil.«
Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!«
A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
Rekel mu je:
»Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!«
Spet drug mu je rekel:
»Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«
Jezus pa mu je rekel:
»Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
(Lk 9,51-62)

Jezus nikogar ne sili, da bi ga sprejel in mu odprl vrata. Tudi ne pričakuje, da bi se mu mi vsiljevali.
On preprosto kliče in vabi, da stopimo na pot za njim in nas spodbuja, da vztrajamo na tej poti.
Gospod, pomagaj mi, da ostanem s teboj!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da bi mlačni postali goreči. Dopoldne bomo obiskali bolnike in onemogle po domovih. Sporočite, če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska.

ŽUPNIJSKA PISARNA
V poletnem času (do konca avgusta) ne bo običajnega dežurstva v župnijski pisarni. Vsak dan bomo na voljo takoj po sv. maši. Hvala za razumevanje!

SV. PETER IN PAVEL, 29. 6.
V petek, 29. junija, je slovesni praznik apostolov Petra in Pavla. Svete maše bodo po nedeljskem redu. Na ta dan lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.

POPOLNI ODPUSTEK
Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Popolni odpustek lahko prejmemo le enkrat na dan. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni. Odpustke lahko naklonimo pokojnim po načinu priprošnje; živim pomagamo tako, da se sami odločijo zanje.
Pogoji za prejem odpustkov:
– nenavezanost na greh;
– prejem zakramenta sv. spovedi;
– vreden prejem svetega obhajila;
– molitev po namenu svetega očeta (vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu);
– dejanje (v tem primeru vstop v našo baziliko)

OSTARELI IN BOLNI
Opažamo, da mnogi bolni in ostareli, potem ko ne morejo več sami priti v cerkev, ostanejo brez duhovne oskrbe. Spodbujamo vse, ki skrbite zanje, da jim omogočite obisk duhovnika na prvi petek v mesecu, ko po domovih prinašamo sv. obhajilo, smo na voljo za sv. spoved in po potrebi tudi sv. bolniško maziljenje.
Ne pozabite, da je vsako nedeljo ob 8.30 iz naše bazilike prenos sv. maše po TV Exodus.

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko po vsaki sveti maši naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo mašne namene za mesec julij in avgust.
Od 1. septembra je dar za mašni namen 23 €.
Mašne namene lahko naročite tudi prek spleta: www.bazilika.info/mase

VRTNICE 2022
V juniju pri sv. mašah prebiramo VRTNICE o Antonu Strletu in Jezusovem Srcu.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
22. junija 2022
Peter in Jezus
V Jezusovem pogovoru s Petrom najdemo dva odlomka, ki se nanašata ravno na starost in trajanje časa: čas pričevanja in čas življenja. Prvi odlomek je Jezusovo opozorilo Petru: ko si bil mlad, si bil samozadosten, ko boš star, ne boš več tak gospodar samega sebe in svojega življenja. To pravi meni, ki sem v invalidskem vozičku. A tako je v življenje. S starostjo pridejo vse te bolezni in moramo jih sprejeti takšne, kot pridejo. Nimamo več moči kot mladi. Tvoje pričevanje – pravi Jezus – bo spremljala tudi ta slabost. Jezusov pričevalec moraš biti tudi v slabosti, bolezni in smrti. Obstaja lep stavek sv. Ignacija Lojolskega, ki pravi: »Kakor v življenju tako tudi v smrti moramo dati pričevanje Jezusovih učencev.« Na koncu mora življenje biti življenje učencev, Jezusovih učencev, saj nam Gospod vedno govori v skladu z našo starostjo. Evangelist dodaja svoj komentar in pojasnjuje, da je Jezus namigoval na skrajno pričevanje, na mučeništvo in smrt. Vendar pa lahko pomen tega opomina razumemo bolj splošno: tvoja hoja za Jezusom se bo morala naučiti, da se bo pustila poučevati in oblikovati tvoji šibkosti, tvoji nemoči, tvoji odvisnosti od drugih, tudi pri oblačenju in hoji. Ti pa »hodi za menoj« (v. 19). Hoja za Jezusom gre vedno naprej, z dobrim in slabim zdravjem, fizično samostojnostjo in nesamostojnostjo.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS NAPOVE SVOJO SMRT

Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci;
in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
Odgovorili so:
»Janez Krstnik, drugi: Elija,
spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.«
Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.«
Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali.
Rekel je:
»Sin človekov mora veliko pretrpeti.
Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili,
in tretji dan bo vstal.«
Vsem pa je rekel:
»Če hoče kdo iti za menoj,
naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil;
kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
(Lk 9,18-24)

Ni dovolj, če poznamo odgovore drugih, imeti moramo svoj odgovor na vprašanje, kdo je zame Jezus.
In ko znamo (oz. si upamo) odgovoriti na Jezusovo vprašanje, nas vabi, naj hodimo za njim.
Gospod, naj hodim za teboj!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10.00 s petjem sodelujeta Sandra Vrbnjak in Klemen Sitar.

SV. ALOJZIJ, 21. 6.
Gospod nadškof msgr. Alojzij Cvikl ob svojem godu na praznik sv. Alojzija vabi k sv. maši v CERKEV SV. ALOJZIJA v Mariboru. V torek, 21. junija 2022, ob 10. uri.

ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA
Letos zaradi prednosti slovesnega praznika Srca Jezusovega obhajamo slovesni praznik ROJSTVA JANEZA KRSTNIKA dan prej, v četrtek, 23. junija.
V bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa (na božič, 25. 12.) in njegove deviške matere Marije (8. 9.). Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik.
Naša MARIBORSKA STOLNICA je posvečena Rojstvu Janeza Krstnika.

SRCE JEZUSOVO
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi obhaja Cerkev slovesni praznik SRCA JEZUSOVEGA.
Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.
Častiti Srce Jezusovo pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni. Zato ta pobožnost ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih Cerkev priporoča, temveč jih krepi, poglablja in prešinja.

MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
Praznik MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA obhajamo dan po prazniku Srca Jezusovega.
Marija je hranila v svojem srcu vse, kar se je nanašalo na Jezusa. Zato smemo reči, da sta tudi odgovor na angelovo oznanilo Mariji in zato tudi spev Magnifikat prihajala iz Marijinega »srca«, od koder izvirajo najgloblje in temeljne človekove življenjske odločitve. Sv. Janez Eudes pravi, da je Magnifikat »spev Marijinega srca«. Torej je Marijino srce izvir njene vere, globoke in čiste, ponižnosti in ljubezni, ki se je pokazala v teh okoliščinah.

POKRAJINSKI TABOR OFS
V soboto, 25. 6., bo na Vidmu pri Ptuju potekal pokrajinski tabor FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Pod geslom »Glasniki veselja in upanja« se bodo zbrali bratje in sestre iz celotne mariborske pokrajine.

VRTNICE 2022
V juniju pri sv. mašah prebiramo VRTNICE o Antonu Strletu in Jezusovem Srcu.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
15. junija 2022
Radostno služenje vere
Kjer ni pogovora med mladimi in starimi, nekaj manjka in raste generacija brez preteklosti, torej brez korenin.
Če nam je prvo lekcijo dal Jezus, nam drugo daje starejša žena, ki je »vstala in jim začela streči«. Tudi kot ostareli ljudje lahko, celo moramo, služiti skupnosti. Dobro je, da starejši še vedno gojijo odgovornost za služenje in premagujejo skušnjavo, da bi se umaknili. Gospod jih ne zavrže, nasprotno, daje jim moč za služenje. Evangelisti v pripovedi ne poudarjajo ničesar posebnega: gre za normalnost hoje, ki se je bodo učenci v polni meri naučili na poti oblikovanja, ki ga bodo doživeli v Jezusovi šoli. Starejši, ki ohranijo pripravljenost za ozdravitev, tolažbo, priprošnjo za svoje brate in sestre – bodisi učence, bodisi stotnike, ljudi, ki jih nadlegujejo zli duhovi, zavržene osebe … – so morda največje pričevanje o čistosti te hvaležnosti, ki spremlja vero. Če bi bili ostareli ljudje, namesto da so zavrženi in odstranjeni s prizorišča dogodkov, ki zaznamujejo življenje skupnosti, postavljeni v središče kolektivne pozornosti, bi jih tako spodbujali k opravljanju dragocene službe hvaležnosti Bogu, ki nikogar ne pozabi. Hvaležnost starejših za darove, ki so jih prejeli od Boga v svojem življenju, kot nas uči Petrova tašča, skupnosti povrne veselje do skupnega življenja, veri učencev pa podeli bistveno značilnost njenega cilja.
Vir: www.vaticannews.va

DUH OZNANJA, KAR IMA SIN OD OČETA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
»Še veliko vam imam povedati,
a zdaj tega ne morete nositi.
Ko pa pride on, Duh resnice,
vas bo uvedel v vso resnico,
ker ne bo govóril sam od sebe,
temveč bo povedal, kar bo slišal,
in oznanjal vam bo prihodnje reči.
Poveličal me bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal.
Vse, kar ima Oče, je moje,
zato sem vam rekel:
Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«
(Jn 16,12-15)

Beseda – Sin, Jezus Kristus – bi imel še veliko za povedati, vendar apostoli še niso bili dovolj pripravljeni, saj so najprej morali biti napolnjeni s Svetim Duhom, ki jih je uvedel v vso resnico in jim oznanil prihodnje reči.
V moči Svetega Duha se pripravljamo na srečanje z Očetom in Sinom.
Gospod, uvedi me v resnico, da te bom mogel slaviti in častiti!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10.00 prepeva otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Popoldne ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V četrtek, 16. 6., je slovesni in zapovedani praznik SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI. Maše so po nedeljskem redu.

V petek in soboto, 17. in 18. 6., poteka PRIPRAVA NA ZAKON.

Prihodnjo nedeljo, 19. 6., pri sv. maši ob 10.00 s petjem sodelujeta Sandra Vrbnjak in Klemen Sitar.

Prihodnjo nedeljo, 19. 6., ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

KATEHEZA
Danes je po sv. maši ob 10. uri podelitev veroučnih spričeval.

ANTONOVI KRUHKI, 13. 6.
Na praznik sv. Antona Padovanskega bomo pri dopoldanski in večerni sv. maši blagoslovili Antonove kruhke, ki si jih boste lahko vzeli domov.
Vsi darovi bodo namenjeni za delovanje župnijske Karitas. Bog povrni!

SVETO REŠNJE TELO IN KRI
Počastimo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih.
Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po binkoštni nedelji.
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.
Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci v tabernaklju. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. V naši baziliki je Najsvetejše izpostavljeno v češčenje vsak dan dopoldne in zvečer pred sv. mašo.

TELOVSKA PROCESIJA
Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je v navadi postavljanje oltarjev, mimo katerih poteka TELOVSKA PROCESIJA. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.
Pri nas bo procesija potekala po samostanskem križnem hodniku dopoldne po sv. maši ob 8.30 in zvečer po sv. maši ob 19h. Vabljeni!

VRTNICE 2022
V juniju pri sv. mašah prebiramo VRTNICE o Antonu Strletu in Jezusovem Srcu.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
8. junija 2022
Kako se ponovno roditi, če si star?
Jezus pravi Nikodemu, da se je treba »roditi od zgoraj«, če kdo hoče »videti Božje kraljestvo«. Ne gre za to, da bi ponovno začeli z rojstvom, ponovili naš prihod na svet, pri tem pa upali na novo reinkarnacijo, ki nam bo odprla naše možnosti za boljše življenje. To ponavljanje je brez smisla. Življenje izprazni vsakega smisla in ga izbriše, kot da bi bilo neuspešen eksperiment, iztrošena vrednota, zapravljena praznina. Ne, to ni to. Ponovno rojstvo, o katerem govori Jezus, je nekaj drugega. Življenje je dragoceno v Božjih očeh: opredeli nas kot stvaritve, ki jih On ljubi z nežnostjo. »Rojstvo od zgoraj«, ki nam omogoča, da »vstopimo« v Božje kraljestvo, je rojstvo v Duhu, prehod skozi vode proti obljubljeni deželi stvarstva, ki je spravljeno z Božjo ljubeznijo. Gre za rojstvo od zgoraj z Božjo milostjo. Ne gre za ponovno fizično rojstvo.
Nikodem narobe razume to rojstvo in kot dokaz njegove nemožnosti navede starost: človek se neizogibno stara, sanje o večni mladosti se dokončno odmaknejo, iztrošitev pa je izid vsakega rojstva v času. Kako si lahko kdo predstavlja usodo, ki ima obliko rojstva? Tako razmišlja Nikodem in ne najde načina, da bi razumel Jezusove besede. To ponovno rojstvo, kaj je? V luči Jezusove besede ga namreč lahko spremenimo v odkritje poslanstva, ki je lastno starosti.
Vir: www.vaticannews.va

KAKOR ME JE OČE POSLAL, VAS JAZ POŠLJEM IN DAJEM SVETEGA DUHA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
»Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi;
jaz pa bom prosil Očeta
in dal vam bo drugega Tolažnika,
da bo ostal pri vas vekomaj.
Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede
in moj Oče ga bo ljubil.
Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.
Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed;
in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.
To vam povem, dokler sem še med vami.
Tolažnik pa, Sveti Duh,
ki ga bo Oče poslal v mojem imenu,
vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.«
(Jn 14,15-16.23-26)

Življenje po Besedi je največji izraz ljubezni, kot je povedal Jezus svojim učencem.
V zavesti svoje človeške nebogljenosti in šibkosti v spolnjevanju zapovedi pa nam veliko upanje vzbuja Jezusova obljuba Duha Tolažnika, ki nas bo učil in spomnil vsega, kar nam je povedal.
Gospod, pošlji nam svojega Svetega Duha, da ti bomo znali ostati zvesti!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 11.30 prepeva zbor LAUDAMUS pod vodstvom Maksimilijana Feguša.

V torek, 7. 6., ob 20. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

V soboto, 11. 6., ob 16. uri bo v Slomškovem domu v Rošpohu sv. maša ob SKLEPU SKAVTSKEGA LETA.

Prihodnjo nedeljo, 12. 6., pri sv. maši ob 10.00 prepeva otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Prihodnjo nedeljo, 12. 6., je ob 16. uri srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

KATEHEZA
V tem tednu bodo potekala zadnja srečanja osnovnošolskega verouka, prihodnjo nedeljo je podelitev spričeval pri sv. maši ob 10. uri.

BINKOŠTI
Binkoštno nedeljo obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.
Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.
Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ /petdeseti dan), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan).
Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo umaknemo z oltarnega prostora, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

MARIJA, MATI CERKVE
Na dan po binkoštnem prazniku obhajamo praznik Marije, Matere Cerkve.
Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik.
Njej je posvečena župnijska cerkev na Pobrežju.

VRTNICE 2022
V juniju pri sv. mašah prebiramo VRTNICE o Antonu Strletu in Jezusovem Srcu. Avtor p. Andrej Pirš FSO, v tridesetih kratkih zgodbah predstavi Božjega služabnika Antona Strleta. Od mladosti pa vse do smrti je bil velik častilec Srca Jezusovega. Češčenje Srca Jezusovega nam pomaga, da premagamo izgubo občutka za greh.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
1. junija 2022
Ne skrivajmo starosti
Celotna družba se mora podvizati in poskrbeti za svoje ostarele ljudi, saj so zaklad, ki jih je vedno več in so pogosto tudi vedno bolj zapuščeni. Ko slišimo o starejših, ki jim je odvzeta samostojnost, varnost in celo dom, razumemo, da ambivalenca današnje družbe do starejših ni problem občasnih izrednih razmer, temveč je poteza kulture odmetavanja, ki zastruplja svet, v katerem živimo. Starostnik v psalmu zaupa Bogu svoj brezup: »Zakaj moji sovražniki govorijo o meni, tisti, ki prežijo na moje življenje, se skupaj posvetujejo in pravijo: “Bog ga je zapustil, zasledujte in zgrabite ga, saj ni rešitelja.“« (Ps 71,10-11).
Posledice so usodne. Starost ne izgubi samo svojega dostojanstva, ampak se pojavi celo dvom, da si zasluži nadaljevanje. Tako smo vsi v skušnjavi, da bi skrili svojo ranljivost. Skrili svoje bolezni, svoja leta in svojo ostarelost, saj se bojimo, da so predsoba za našo izgubo dostojanstva.
Vprašajmo se: Je prav vzbujati to občutenje? Kako to, da se moderna civilizacija, tako napredna in učinkovita, nahaja v takšnem nelagodju pred boleznijo in starostjo? Da skriva bolezen, skriva starost?
In kako to, da je politika, ki se tako zavzema za opredeljevanje dostojnega preživetja, istočasno neobčutljiva za dostojanstvo ljubečega sobivanja z ostarelimi in bolnimi?
Vir: www.vaticannews.va