Kategorija: Oznanila MB

GREŠNIK NE SME OBSOJATI GREŠNIKA

Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,1–11)

Pismouki in farizeji so računali, da se bo Jezus za grešnico zavzel in jo zagovarjal. To jim bo dalo priložnost, da ga bodo pred ljudstvom očrnili kot zagovornika prešuštva in zaničevalca postave. Morda jim bo uspelo celo naščuvati ljudi, da bodo poleg grešnice kamenjali še njega. Jezus je spregledal njihovo zvijačo in z nekaj besedami dogajanje popolnoma preusmeril. Ženinim tožilcem je dal vedeti, da pravo področje spopada ni med ženo in njimi, prav tako ne med njim in njimi, temveč nekje drugje: v njihovih srcih. Farizej, odvrni pogled od grešne žene, zazri se v svojo grešnost, z njo se spopadi! Za tvoj greh gre, ne za njen, za to gre, kakšen si ti, kakšen ne bi smel biti in kakšen bi moral biti. Kakšen bi moral biti? Pravičen. Izpolnjevalec postave. Poštenjak v odnosu do sebe, do okolja, do ljudi in do Boga. Kaj pa si? Kršilec postave. Grešnik. Postava, ki se z njo spravljaš nad bližnjega, te graja: Obsodi najprej sebe! Kamen, ki ga vihtiš v roki, da bi ga zagnal v drugega, ti kliče: Zaženi ga vase! Če te že veseli spopadati se s kakšnim grehom, se spopadaj s svojim; ta je zate življenjskega pomena. Po: Beseda da Besedo

NAPOVEDNIK

Danes popoldne ob 15.00 bo v naši baziliki DEKANIJSKI KRIŽEV POT. Nato bo srečanje članov ŽPS ter predstavitev programa misijona za dekanijo Maribor.

V sklopu radijskega misijona bo v petek, 12. aprila, v baziliki CELODNEVNO SPOVEDOVANJE.
Možnost za spoved bo od 7.00 do 20.00.

V petek, 12. aprila, in v soboto, 13. aprila, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 14. aprila, je CVETNA NEDELJA. Pri vseh svetih mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni blagoslov bo ob 10. uri pred baziliko.
Na cvetno nedeljo boste lahko v baziliki dobili OLJČNE VEJICE. Darovi, ki jih boste namenili za vejice, bodo za obnovo bazilike.

ZBIRANJE HRANE ZA LJUDI V STISKI
Prihodnjo nedeljo (na cvetno nedeljo), 14. aprila, bomo v baziliki zbirali hrano za ljudi v stiski. Otroci lahko darujejo kakšno od svojih igrač.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 10. 4.: Za spreobrnjenje.
Petek, 12. 4.: Za mladino
Nedelja, 14. 4.: Za družine.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 14. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Darko Lovrec
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

Bralci pasijona, 14. 4. 2019
7.00: kronist: Janez Oblonšek, osebe: Marjan Gselman.
8.30: kronist: Janko Trebše, osebe: Branka Trebše, Marica in Zlatko Fleisinger.
10.00: kronist: s. Bogomira Imperl, osebe: Karmen Podlesnik Marčič, Darko Lovrec in otroci.
11.30: kronist: Franc Smole, osebe: Jana Sabo Bubanja in Anastazija Brkljačič.
19.00: kronist: Kornelija Ferčak Folnovič, osebe: Tomaž Folnovič, Claudio Korošec in Suzana Markovič.

DUHOVNA ISKRICA
Pred oblastjo Križanega bodo do konca drhtela človeška srca.
Ta oblast je nepremagljiva, ker je oblast čiste, brezpogojne, zastonjske, vseodpuščajoče, ponižne Božje ljubezni.
(Franc Rode)

POSTNI ČAS
»Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom,« pravi pregovor. Prvi korak, ki ga je treba narediti na poti odpuščanja, je odločitev, da se ne bomo maščevali.
Jean-Marie Pohier zato pravi: »V čem obstaja resnično odpuščanje? V tem, da se od drugega ne zahteva, da plača!«

14. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE
Od 7. 4. do 13. 4. 2019
V nedeljo, 7. aprila 2019, se bo na Radiu Ognjišče začel 14. radijski misijon, ki bo največji po številu misijonarjev. Naslov letošnjega radijskega misijona “CERKEV JE MLADA” je navdihnila lanska sinoda mladih.
Od nedelje, 7. aprila, do sobote, 13. aprila, nas bodo nagovarjali: kardinal, nadškof, kar osemnajst duhovnikov, tri redovne sestre, pet glasbenih skupin in kopica mladih laikov. Vabljeni k poslušanju Radia Ognjišče.

IZGUBLJENI SIN SE VRNE K OČETU

Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi. « Tedaj jim je povedal tole priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje.
Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naróčil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakôljite ter jejmo in se veselímo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. (Lk 15,1–3.11–32)

NAPOVEDNIK

V petek, 5. aprila, bo ob 20.00 seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

V nedeljo, 7. aprila, bo ob 15.00 v naši baziliki KRIŽEV POT ZA DEKANIJO MARIBOR. Nato bo srečanje članov ŽPS ter predstavitev programa misijona za dekanijo Maribor, ki bo potekal od septembra do praznika Kristusa Kralja. Lepo vabljeni, da se v čim večjem številu pridružite molitvi križevega pota.

Križev pot s štirinajstimi postajami, v takšni obliki, kot ga molimo danes, so prvič molili v Španiji v 17. stoletju. Še posebej je bil prisoten na krajih, kjer so živeli in delali Frančiškovi bratje. Nato se je razširil po Sardiniji in vsej Italiji ter po takrat znanem svetu.
Štirinajst postaj ponazarja dogodke trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Vernim pomaga, da vstopijo v Kristusovo trpljenje in v duhu skupaj z Jezusom romajo proti Kalvariji. Danes je najbolj množičen križev pot v Rimu na veliki petek, ko verniki skupaj s papežem molijo in premišljujejo o Kristusovem trpljenju v rimskem Koloseju.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 3. 4.: Za brezposelne.
Petek, 5. 4.: Za pozabljene in zavržene.
Nedelja, 7. 4.: Za krivično obsojene.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 7. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
Včasih si ne upamo srečati ljubega človeka. Sami sebe ne prenesemo več. Imamo občutek krivde. In ta nam preprečuje, da bi drugemu pogledali v oči.
V takšnem položaju je bil izgubljeni sin, o katerem pripoveduje Jezus. Svoje življenje je zapravil. Sedaj je pristal na točki nič. V njegovem obupu mu ne preostane nič drugega, kot da se vrne k očetu. In oče? Iz usmiljenja mu teče naproti in ga nežno objame. Sinu odvzame ves strah in očitke. Srečanje se sprevrže v praznovanje. Namesto da bi mu kaj očital, z njim praznuje, saj lahko svojega sina, ki se je izgubil, ponovno objame.
Anselm Grün

POSTNI ČAS
Zakaj je Jezus izbral datum judovskega praznika pashe za svojo smrt in vstajenje?
Jezus je izbral pashalni praznik svojega ljudstva Izraela kot podobo zato, kar se bo v smrti in vstajenju zgodilo z njim. Kakor je bilo izraelsko ljudstvo rešeno iz egiptovskega suženjstva greha in od oblasti smrti. (KKC 571–573)
Pasha je bila praznik osvoboditve Izraela iz suženjstva v Egiptu. Jezus je šel v Jeruzalem, da bi nas osvobodil na še globlji način. S svojimi učenci je obhajal pashalni obed; vendar pa je, namesto da bi zaklali velikonočno jagnje, sam sebe naredil za žrtveno jagnje. »Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan« (1 Kor 5,7), da bi enkrat za vselej dosegel dokončno spravo med Bogom in človekom.

POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN

Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi, ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovóril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,1-9)

Jezus ne pravi, naj spreobračamo druge, temveč sebe. Spreobrnite se, spokorite se! Vsakdo je odgovoren za svoje grehe in napake, zato naj spreobrne sebe in naj zase dela pokoro. Ko bo prišel gospodar iskat sad, nas ne bo vpraševal po tujem drevju, temveč se bo oziral po vejah naše smokve.
Sami si kujemo prihodnost: če si bomo hoteli kovati srečo, resnično, večno srečo, potem se bo resnično treba v marsičem spreobrniti: od prepirljivosti k složnemu sodelovanju, od vrtičkarstva k iskanju skupnih koristi, od občudovanja vsega, kar je tuje, k zdravi samozavesti, od zaverovanosti v snovnost in telesnost k upoštevanju duhovnih vrednot … in se v marsičem spokoriti.
Po: M. Galizzi

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 25. marca, je SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA MARIJI. Ta dan bodo svete maše po nedeljskem redu.

Bog, ki se je razodel kot Ljubezen, ne more pustiti človeka v stanju brezizhodnega pogubljenja, v kakršnem se je znašel po padcu v greh. Zato je izbral najboljši možni načrt za svoj poseg v človekov od greha ranjeni svet. Ko se zgodi nesreča, se morajo reševalci na kar najbolj primeren način spustiti v samo »situacijo«, da lahko učinkovito pomagajo. Če se nekdo utaplja, je največkrat treba skočiti v vodo in ga potegniti iz nje. Za podobno »intervencijo« se je odločila Sveta Trojica. To pa pomeni, da je Bog sam postal človek, ne da bi prenehal biti Bog. To je edinstvena zamisel odreševanja med vsemi do zdaj znanimi zamislimi odreševanja v različnih verstvih. Povsod drugod se mora človek s svojimi močmi prebiti v Božjo bližino. Le krščanstvo razodeva tako ljubečega Boga, ki se je bil pripravljen sam spustiti iz Božjih višin k človeku, v njegov grešni položaj, da ga je od znotraj premagal in razklenil ter tako slehernemu človeku omogočil izhod v svobodo, če le-to želi.
Po: A. Grün

V nedeljo, 31. marca, bo po sveti maši ob 10.00 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih je naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 27. 3.: Za preganjane kristjane.
Petek, 29. 3.: Za ljudi v stiski.
Nedelja, 31. 3.: Za mir v svetu.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 31. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

Naj dan staršev ne postane edini dan v letu, ko uspemo izreči besedico »hvala« ali kako drugače izkazati hvaležnost. Naj bo le spodbuda, da je lahko v družini, kjer vladata ljubezen in hvaležnost, tudi vsak dan praznik!

POSTNI ČAS

V Križu je nekaj čudnega,
deluje tako nečloveško.
Pa prav po njem se krščanstvo
tako razlikuje od drugih religij.
Vse naravne in svetovne religije kažejo
na mogočno, nedostopno
nadnaravno bitje.
Samo krščanstvo veruje
v navidez nemočnega Boga,
v Boga, ki je svojo vsemogočnost
križal v osebi Jezusa iz Nazareta.
Križ ni nekaj vsakdanjega,
kar bi nam bilo blizu
in kar bi izbrali ljudje.
Križ je samo Božja izbira.

Bog hoče povedati svetu:
»Podarjam vam Jezusa –
in to križanega Jezusa.«

Ker je Bog ljubezen
in ima ljudi tako neskončno rad,
postane trpeči Bog.

Trpel je in se pustil križati
v osebi Jezusa, svojega Sina,
in skozi vse čase do naših dni
trpi bol vsega človeštva.
Po: A. Grün

JEZUS SE MED MOLITVIJO SPREMENI

Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in oba moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte! « In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,28-36)

Videnje in doživetje Jezusove Božje slave sta Petra popolnoma prevzeli. Tako kot nas lahko včasih prevzame globoka molitev, občutek občestva s svetim, Božjim, močna duhovna doživetja na romanjih, doživetja v duhovnih skupinah in podobno. Nekatere to tako odnese, da mislijo, da so že dosegli cilj, da so že v nebesih. Od tu do verskega fanatizma je le še majhen korak. Evangelij o Jezusovi spremenitvi na gori nam pove nekaj pomembnega. Naše mesto ni tam gori, na gori. Videnje je kmalu izginilo. Jezusa in učence je prekril oblak, iz katerega se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte« (Lk 9,35). Njega poslušajte, pomeni: pojdite z gore, pojdite z njim v Jeruzalem, kjer ga bodo zavrgli in umorili, a tretji dan bo vstal. Do slave, ki so jo učenci doživeli na gori in ki jo mi občasno lahko doživimo, je še dosti poti: pot do slave vstajenja gre preko križa!
Po: Z. Štrubelj

NAPOVEDNIK

V torek, 19. marca, je SLOVESNI PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA, moža Device Marije.
Papež Pij IX. (1846–1878) je leta 1870 Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Na slovenskih tleh je bilo češčenje svetega Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621. O tem priča skoraj 80 cerkva, postavljenih na naših tleh njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi v Sloveniji (in tudi po svetu). Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni ‘Bog naj doda potomstvo’. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin. Poseben zavetnik je sveti Jožef krščanskim očetom v skrbi za družino in otroke, še posebej je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti kruh. K njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah.
Jožef je zavetnik umirajočih ob predpostavki, da je pred začetkom Jezusovega javnega delovanja umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje.

V sredo, 20. marca, bo na grobu bl. Antona Martina Slomška v mariborski stolnici MOLITEV IN SVETA MAŠA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE. Ob 8.30 bo rožni venec, ob 9.45 molitvena ura in ob 10.30 sveta maša.

V nedeljo, 24. marca, bo po sveti maši ob 10.00 kratka AKADEMIJA OB PRAZNIKU STARŠEV. Otroci se bodo ob pesmi in recitalih zahvalili staršem za življenje ter ljubezen. Pri maši bodo peli Mehurčki.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih je naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 20. 3.: Za zdravje in spreobrnitev sina.
Petek, 22. 3.: Za katehumene.
Nedelja, 24. 3.: Za prvoobhajance in birmance.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

POSTNI ČAS
V drugem berilu apostola Pavla Filipijanom (Flp 3,17–4,1) nas apostol spodbuja k razmišljanju:
Gledamo križ le kot nesrečo, kot neuspeh, kot dokaz zavrženosti od Boga? Ali spoznamo v njem skrivnost Jezusa Kristusa in njegove ljubezni, s katero nas je na križu ljubil do popolnosti?
Le če v križu prepoznamo skrivnost Boga, ki križanega obudi in ga naredi za Gospoda stvarstva, bomo pravični do Jezusovega oznanila in bistva njegove eksistence. In le tedaj oznanjamo krščansko vero tako, kot jo je doživel Pavel v srečanju z Jezusom. In kaj pomeni križ zate? Kako razlagaš boleča doživetja, kot bolezen, nezgodo, nesrečo, smrt ljubega človeka? Vidiš v tem Božjo zavrnitev ali celo kazen? Ali prepoznaš v križu skrivnost Jezusa, ki je vzel nase svoj križ, Bog pa ga je obudil in ga potrdil kot Gospoda sveta?
Po: A. Grün

JEZUS ZAVRNE SKUŠNJAVCA

Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo, in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.« Jezus mu je odgovóril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
(Lk 4,1-13)

Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.
Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščavi. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile. Jezus je namreč prišel rešit ljudi njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve popolnoma propadel.
D. Watson

NAPOVEDNIK

Obhajamo prvo postno nedeljo. Božja beseda nam govori o skušnjavah, ki nas spremljajo že od Adama in Eve. Hudi duh pač nikoli ne počiva. Razmislimo, kolikokrat nimamo dovolj moči in poguma, da bi se mu uprli in podležemo njegovemu vplivu. Poskusimo v teh postnih dneh najti novo moč za bolj polno in manj grešno življenje.
Huda bolezen našega časa je lov za življenjskim standardom: imeti čim več materialnih dobrin, tudi za ceno velikih, prevelikih žrtev. Ko prebiramo Sveto pismo, se zgrozimo ob tem, da so poganska ljudstva, sredi katerih je živelo izraelsko izvoljeno ljudstvo, svojim malikom darovala ljudi. To se nam zdi nesmiselno, nečloveško in kruto. Vendar pa jih otroci sedanjega stoletja posnemamo: maliku, ki mu je ime življenjski standard, žrtvujemo ljudi. Ali otrok ali nova hiša, ali otrok ali nov avto, ali otrok ali drag pes, se sprašujejo mnogi mladi zakonci … Zmernost v odnosu do vsega, kar je predmet poželenja naših oči, našega »mesa« in življenjskega napuha, človeka osvobaja in neizmerno osrečuje.
S. Čuk

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih bo naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 6. 3.: Za papeža, škofe, duhovnike, redovnike in redovnice.
Petek, 8. 3.: Za zvestobo in stanovitnost med zakonci.
Nedelja, 10. 3.: Za razbite družine.

V nedeljo, 17. marca, bo ob 20.00 SREČANJE II. in III. ZAKONSKE SKUPINE.

V sredo je OBLETNICA IZVOLITVE papeža Frančiška, v četrtek pa OBLETNICA IMENOVANJA nadškofa Alojzija Cvikla. Spomnimo se ju v molitvi.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 17. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA
Človek – otrok moj!
Če hočeš iti skozi vse skušnjave, ne da bi padel, ne da bi postal slaboten, ampak ostal miren in veder, se prepusti mojim rokam. Priznati moraš, da še nisi dovolj velik, da še nisi dovolj močan. Pustiti moraš, da te vodim, da te vodim kot otroka, kot svojega ljubega otroka! Daj, podaj mi svojo roko in nič se ne boj. Če bo blato, te vzamem v naročje. Toda biti moraš čisto majhen, kajti Oče nosi samo majhne otroke.
M. Quoist, Molitve

POSTNI ČAS

S KRIŽEVEGA POTA NA POT ŽIVLJENJA

Gospod Jezus,
iz globine svoje duše
ti znova darujem svoje življenje
z vsemi preizkušnjami,
ki me čakajo ob poti.
Sprejmi jih, posveti jih,
stori jih rodovitne,
spremeni jih v zaklad odrešenja.
Podeli mi
krščansko gledanje na bolečino;
nauči me vsak dan nositi moj križ
in hoditi za teboj
z velikodušno pripravljenostjo
zadoščevati za lastne krivde
in za krivde človeštva.
Daj mi bratsko srce za vse, ki trpijo;
navdihuj mi dejanja sočutja,
besede tolažbe,
ki jih pričakujejo od mene.
Gospod, ki si svet odrešil s križem,
podeli nam, svojim učencem, milost,
da bomo k tebi vodili svoje brate,
ki omagujejo pod bremenom življenja.
Ko bomo, ponižno trudeč se pri delu,
izpolnili svojo nalogo na tem svetu,
bomo zaslužili priti v večno veselje
v tvoji luči in tvojem miru.

A. M. Couvreur

GOVORJENJE RAZODEVA ČLOVEKOVO NOTRANJOST
Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«
(Lk 6,39-45)

DREVO SPOZNAMO PO SADU
Jezus človeka primerja z drevesom. Sad nezmotljivo razodeva vrsto, sorto in kakovost drevesa. Nekaj podobnega je s človekom: njegove besede so izraz in sad njegove notranjosti, njegovega srca. Besede so tolmač in ogledalo duše. Razlika med drevesi in človekom je med drugim v tem, da drevo ne more varati z videzom. Človek pa lahko svojo notranjost zakrinka in skrije za lažnive besede. Človek z besedo sebe ne le razodeva, ampak po njej sebe tudi daje. Seveda to velja za dobro besedo. Z njo razdaja svojo dobrohotnost, ljubezen, postrežljivost in pomoč. »Večkrat človek ne potrebuje druge postrežbe kakor dobro besedo,« piše prof. Anton Trstenjak v svoji knjigi Skozi prizmo besede, in nadaljuje: »Dobra beseda je najboljša postrežba, ki jo moremo dati gostu. Vselej mu dobro de, če jo dobi. Dobra beseda gosta spremlja še na poti domov. Morda celo več dni in tednov od nje živi.« Slovenski pregovor pa to samo potrjuje: Beseda, ki pride od srca, ogreje tri zime.
Po: TV Slovenija – Ozare, 1989

NAPOVEDNIK

V sredo, 6. marca, je PEPELNICA – STROGI POST. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
Na ta dan in na veliki petek se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi velja tudi vse postne petke. Težko bolnih post ne veže.

V petek, 8. marca, in v soboto, 9. marca, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V nedeljo, 10. marca, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih bo naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 6. 3.: Za spreobrnjenje
Petek, 8. 3.: Za bolne in trpeče
Nedelja, 10. 3.: Za rajne brate in sestre Frančiškovega svetnega reda

40 DNI BREZ ALKOHOLA
Slovenska Karitas v okviru preventivne postne spodbude »40 dni brez alkohola« vabi v soboto, 9. marca 2019, na romanje na Brezje.
Ob 10. uri bo v baziliki sveta maša, ki jo bo daroval p. dr. Christian Gostečnik. Po sveti maši bo imel p. Christian predavanje »Kako je možno premagati vzorec zasvojenosti v družini?«. Pričevali bodo zakonski par, duhovnik in samski moški z osebno izkušnjo odvisnosti.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 10. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Prvi človek se je v rajskem vrtu, vedoč, da je grešil, skril pred Bogom, ki ga je iskal in klical. Moderni človek pa se, rekoč, da Boga ni, skriva za masko … Pred kom? Pred samim seboj? Pred sočlovekom? Ali vendarle pred Njim, za katerega trdi, da je mrtev?
In ko sva že pri maskah … Pust je eden redkih poganskih običajev, ki ga Cerkev ni pokristjanila, mu je pa v svoji modrosti pripela pepelnico in postni čas. Priložnost torej, za naju oba, ljubi kristjan, da se zaveva, kaj sva: le prah in pepel, da snameva pogansko masko potrošniškega vsakdana, da slečeva praznično obleko starega človeka in se odločiva za svetost. V besedah in dejanju!
(Gregor Čušin)

POSTNI ČAS
Post je bil v Jezusovem času med judovskim ljudstvom sprejeti del religijskih obveznosti. Prakticirali so ga stalno, od časa Mojzesa dalje. Tako farizeji kakor tudi učenci Janeza Krstnika so se redno postili. Obstajale pa
so vendarle razlike med tem, kako so se postili farizeji in kako Jezusovi učenci po njegovem nauku. Vendar postenja ne potrjuje zgolj Jezusov nauk, ampak tudi njegov osebni zgled.
In zakaj pravzaprav post? Naša telesa s svojimi fizičnimi organi in poželenji so čudoviti služabniki, a strašni gospodarji. Zato jih moramo stalno držati v podrejenem položaju. Nekoč je to neki Božji služabnik zelo dobro izrazil takole: »Moj trebuh mi ne pove, kdaj naj jem, jaz namreč povem svojemu trebuhu, kdaj bo jedel.« Vsakokrat, ko se kristjan posti s tem namenom, posreduje svojemu telesu jasno sporočilo: »Ti si služabnik, ne gospodar.«
Po: D. Princ

BODITE USMILJENI, KAKOR JE BOG USMILJEN
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27-38)

Danes nam Jezus v evangeliju naroča: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.« Gospod, hvala ti za vse prijatelje, za vse, ki nas imajo radi. Hvala pa tudi za tiste, ki nas ne marajo. Pomagaj nam, da bomo zmogli zanje iskreno moliti, da bodo v nas prepoznali tvoj usmiljeni obraz. Daj nam moči, da nas njihova sovražnost do nas ne prestraši in da bomo zmogli kljub vsemu zanje delati dobro.
Po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto C

NAPOVEDNIK

28. februarja, v četrtek pred prvim petkom, vas ob 18. uri VABIMO K MOLITVI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE.

Na PRVI PETEK, 1. marca, bomo na domovih obiskali bolnike. Vabljeni k pobožnosti prvega petka.

V petek, 1. marca, bo ob 20. uri seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

Na PRVO SOBOTO, 2. marca, vas vabimo k pobožnosti prvih sobot.

V nedeljo, 3. marca, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

Sestre in brate Frančiškovega svetnega reda in tiste, ki jim je sv. Frančišek blizu, vabimo 800 let po obisku sv. Frančiška pri sultanu na DUHOVNE VAJE, ki bodo od 1. do 3. marca 2019 v minoritskem samostanu v Piranu. Začetek bo v petek ob 18.30, sklep pa v nedeljo ob 14.00. Prijave sprejema do 25. februarja br. Mirko Potočnik: mirko.fsr@gmail.com, 051/310–419.

Vabimo na DUHOVNE VAJE za molivce in župnijske animatorje za duhovne poklice, ki bodo od 1. do 3. marca 2019 in od 8. do 10. marca 2019 v minoritskem samostanu v Olimju. Prijave sprejema s. Štefka Klemen: tel. 059/080 310 (od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30), GSM 031/680–213, cdp@nadskofija-maribor.si ali stefka.klemen@rkc.si.

OGREVANJE
Delavci so v baziliki končali dela napeljave centralnega ogrevanja. Nekaj dni bodo še potekala dela testiranja, ker je prostor velik in nepredvidljiv. Klopi so prijetno ogrete in upamo, da se boste lepo počutili.
Ostaja le še dolg, zato vas prosimo za finančno pomoč.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 3. 3. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti krone, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima sovražnika in preizkušnje.
(sv. Avguštin)

SVETNIK TEDNA

NEŽA PRAŠKA
2. februar
Neža Praška je s petindvajsetimi leti vstopila v samostan klaris v Pragi, ki ga je sama ustanovila. Sveta Klara je bila takrat še živa in Nežo je z njo vezalo pristno prijateljstvo. Neža se je tako, tudi pod vplivom svete Jadvige Poljske, pridružila vrsti plemiških mož in žena, ki so se odzvali na stisko mnogih revežev, brezdomcev in tlačanov ter zanje skrbeli. S pomočjo brata Venčeslava je dala poleg svojega zgraditi še samostan in cerkev sv. Jakoba za frančiškane. Tu je kmalu nastal
venec bolnišnic in sirotišnic ter zavetišč za brezdomce in gobavce, za katere so skrbeli redovniki in redovnice, poleg njih pa tudi mnogi pobožni in bogati meščani, ki so kot tretjeredniki tudi sami stregli revnim in bolnim. Tem so se pridružili še nekdanji križarji, »križniki z rdečo zvezdo«, tako da se je razvila posebna mestna četrt, katere srce in duša je bila Neža. Njen zgled je, podobno kakor nekoč Klarin, pritegnil precej hčera iz najvišjih čeških plemiških družin, tako da so morali kmalu ustanoviti številne podružnice po celotni Češki in na Poljskem.

BLAGOR UBOGIM, GORJE BOGATINOM

Tisti čas je Jezus šel z dvanajsterimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!« (Lk 6,17.20-26)

UBOGI IN PONIŽNI

Blagri so najsvetejši del evangelija. Govor na gori lahko strnemo v eno samo besedo: ponižnost. Iz ponižnosti se rodi ljubezen. Če bi morali na kratko povzeti ves evangelij, bi to storili z dvema besedama: ponižnost in ljubezen. Kadar v evangeliju uporabimo pridevnik ponižen, ga vedno spremlja beseda ubog: ubog in ponižen. Ponižni se ne sramuje samega sebe in se ne žalosti, ne pozna občutkov krivde in ne berači za pomilovanje, ne vznemirja se in ne razburja, slabo vrača z dobrim. Ne išče samega sebe, živi le za druge. Zna odpuščati, vrata njegove jeze so zapahnjena.

NAPOVEDNIK

Otrokom želimo vesele in doživete zimske počitnice!

V petek, 22. februarja, bomo v baziliki obhajali praznik SEDEŽ APOSTOLA PETRA. Že v 4. stoletju so marsikje obhajali spomin na ustanovitev tega škofijskega sedeža. V Rimu so ob tej priložnosti posebej poudarjali izredno odliko Petrovega sedeža, da je Kristus sam dal Petru najvišjo oblast v Cerkvi.

Čemu je Jezus poklical apostole?
Jezus je imel ob sebi velik krog učencev, može in žene. Iz tega kroga je izbral dvanajst mož, ki jih je imenoval »apostoli« (Lk 6,12–16). Apostole je posebej poučeval in jim zaupal različne naloge: »Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike« (Lk 9,1–2). K zadnji večerji je Jezus vzel dvanajstere apostole in jim naročil: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19). (KKC 551–553, 567)
Apostoli so postali priče Jezusovega vstajenja in zanesljivi poroki njegove resničnosti. Po Jezusovi smrti so nadaljevali njegovo poslanstvo. Izbrali so naslednike za svojo službo: škofe. Nasledniki apostolov še danes izpolnjujejo pooblastilo, ki jim ga je dal Jezus: vodijo in učijo ter obhajajo bogoslužje. Povezanost apostolov je postala temelj edinosti Cerkve (apostolsko nasledstvo). Med dvanajsterimi je bil še in še opažen Peter, ki mu je Jezus podelil posebno veljavo: »Ti si Peter (skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18). Iz posebnega Petrovega položaja med apostoli je nastala papeška služba.
YOUCAT – katekizem za mlade

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 2. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
IZROČITEV DNEVA
Moj Bog, podarjam ti vsa dejanja, ki jih bom danes storila; vsak utrip srca, vse misli in najpreprostejša opravila želim posvetiti s tem, da jih pridružim tvojemu neskončnemu zasluženju, ter zadostiti za svoje napake tako, da jih vržem v ognjišče tvoje usmiljenje ljubezni.
O, moj Bog, zase in za vse, ki so mi dragi, te prosim milosti, da bi popolnoma izpolnili tvojo sveto voljo, da bi iz ljubezni do tebe sprejeli veselje in bolečine tega minljivega življenja, zato da bi bili nekoč za vso večnost združeni v nebesih. Amen!
(sv. Terezija iz Lisieuxa)

SVETNIK TEDNA

MATIJA, apostol
24. februar
Da bi apostoli dopolnili apostolski zbor, so izmed dvainsedemdesetih učencev, ki so tudi spremljali Jezusa, izbrali dva najprimernejša kandidata. Pogoja sta bila: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Gospoda. Žreb, za katerega so se apostoli odločili, je bil naklonjen Matiji. To, kar je zapisano ob njegovi izvolitvi, je tudi vse, kar vemo o tem »nadomestnem apostolu«. Jezusu se je pridružil in bil eden izmed dvainsedemdesetih učencev, ki jih je Jezus »poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti«. Odlikovali naj bi ga predvsem dve kreposti: ponižnost in ljubezen. Zlata legenda pripoveduje, da je misijonaril v Makedoniji, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Po drugih virih naj bi oznanjal krščanstvo najprej v Judeji, nato v Etiopiji, kjer je ustanovil tudi škofijo.
Na mučeniško smrt naj bi ga obsodil veliki duhovnik Anan II., ki je dal umoriti tudi Jakoba mlajšega.
Apostola Matija so najprej pobili s kamenjem, nato pa obglavili s sekiro.

Apostoli pustijo vse in gredo za Jezusom

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.
(Lk 5,2-1)

Pravo srečanje z drugim nam odpre nov začetek!
Obstajajo srečanja, ki nas globoko ganejo. Imamo občutek, da smo srečali človeka, v katerem je nekaj svetega. Lahko izrazimo le občudovanje do nečesa skrivnostnega, kar izhaja iz te osebe.
Takšno je srečanje prvih učencev z Jezusom. Jezus jim zada nalogo, da vržejo mreže za ribolov. Ko se njihove mreže proti vsem pričakovanjem napolnijo z veliko količino rib, Peter pade pred Jezusa. V njem spozna nekaj, kar prekaša njegovo dojemanje. V njem čuti Božjo skrivnost. In hkrati ugotovi, da je vseskozi živel mimo sebe. Ko izkusi resnično bistvo drugega, je pripravljen svoje življenje popolnoma spremeniti.
Anselm Grün

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 11. februarja, goduje Lurška Mati Božja. Pri večerni sveti maši ob 19.00 bo LURŠKA PROCESIJA z lučkami.

Za svetovni dan bolnikov, ki bo kot vsako leto 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, je papež Frančišek napisal poslanico z naslovom Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte (Mt 10,8).

Svetovni dan bolnikov in njegovo bližino naj zaznamuje naša pozornost do bolnikov in trpečih. K temu spodbujajmo tudi tiste, ki so blizu bolnikom in vsem, ki zanje skrbijo. Pozornost in hvaležnost pa pokažimo v teh dnevih tudi do vseh zaposlenih v zdravstvu in drugih ustanovah. Naj nas nagovarjajo besede papeža Frančiška iz letošnje poslanice: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«

Na prve petke v mesecu redno obiskujemo bolnike na domovih. Če poznate bolnike in starejše ljudi, ki zaradi onemoglosti ne morejo priti v cerkev, nam sporočite in jih bomo obiskali. Bolnikom lahko naši izredni delivci obhajila vsako nedeljo prinesejo obhajilo na dom.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 17. 2. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA

Nihče nima dostopa do človeške skrivnosti, samo srce.
Samo ena pot je do sočloveka,
to je pot srca.
Kjer je prostor za srce, tam mali, šibki človek zopet nekaj pomeni.
Ljubezen je pogoj vsega srečnega sobivanja.
Ne reci: resnično pomembna je samo pravica!
Pravica brez ljubezni je utopija.
Ljubezen brez resnice pa je laž.
Phil Bosmans, Vitamini za srce

OTROŠKA SREČA

Otroška sreča se začne že veliko pred rojstvom, v srcih dveh ljudi, ki se zelo ljubita.
Otrok – živa vez med človekoma.
V njegovo bistvo sta oba zapisala svoje lastno življenje – nezamenljivo in za vse čase, pa če to želita ali ne.
Če se razbije ta družinska vez, najbolj trpi otrok. Otrok ima nenapisano pravico do očeta in matere, pravico do doma, ljubezni, do človeške topline, pravico, da zanj skrbimo, da se počuti varen, da je rojen.
Kdor se veseli otroka, se veseli življenja.
P. Bosmans, Vitamini za srce

SVETNIK TEDNA
LURŠKA MATI BOŽJA
11. februarja leta 1858, četrto leto potem, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, se je Devica Marija prikazala v skalnati votlini blizu francoskega mesta Lurda revni štirinajstletni Bernardki Soubirous. Marija je bila oblečena v belo, prepasana z modrim pasom in je imela zlato rožo ob nogah. Bernardka je videnje takole opisala: »Gospa je bila mlada in tako lepa, da nisem še nikdar videla česa takšnega. Pogledala me je, se mi nasmehnila in mi pomignila, naj stopim bliže, kakor da mi je mati. Kakor iz navade sem vzela v roke rožni venec in pokleknila. Gospa mi je prikimala in tudi sama spustila med prste rožni venec, ki ga je nosila na desni roki.«
Bernardki se je Marija prikazala osemnajstkrat. Med prikazanji je vabila k molitvi in pokori za spreobrnjenje grešnikov. 25. marca 1858, ko je se prikazala že šestnajstič, je razkrila svoje ime: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« To je potrditev dogme, da je bila Marija brezmadežno spočeta v telesu svoje matere in da je prejela odrešujoče milosti svojega Sina v pričakovanju svojega Božjega materinstva.
Lurško votlino danes obišče več kot šest milijonov romarjev letno.

JEZUS NI PREROK SAMO ZA JUDE

Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Naamána, ki je bil Sirec.« Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4,21-30)

Jezus vedno hodi sredi med nami, četudi se tega ne zavedamo, ne obupa, ampak potrpežljivo čaka. Čaka na čas, ko ga bomo spet potrebovali, ga spet našli in se vrnili k njemu, on pa nas bo sprejel z vso ljubeznijo, kakor lahko le oče sprejme svoje otroke.
Ljudje so danes še kako lačni duhovnosti; tavajo v temi, iščejo luč, potrebujejo nekoga, v katerega lahko verujejo, ki se mu lahko zaupajo; nekoga, ki jih bo poslušal in ne spraševal, ki jim bo dajal ljubezen, varnost in zavetje. In nenazadnje, »ki bo šel sredi med njimi in hodil dalje« ne glede na to, če ga bodo kdaj hoteli pahniti iz svojega življenja.
Po: M. Rupreht

NAPOVEDNIK

CENTRALNO OGREVANJE
V ponedeljek, 4. februarja, bomo v baziliki začeli napeljevati centralno ogrevanje. Zaradi del bo bazilika v ponedeljek in torek zaprta.
V času del bodo med tednom svete maše v dvorani. Ob nedeljah bodo svete maše v baziliki. Prosimo za razumevanje.

V ponedeljek, 4. februarja, bomo ob 11. uri začeli pospravljati jaslice. Lepo prosimo za pomoč.

V petek, 8. februarja, in v soboto, 9. februarja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.

V petek, 8. februarja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.

V nedeljo, 10. februarja, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.

SLOVENSKI KULTURNI DAN
8. februarja 1849 je umrl France Prešeren, največji slovenski pesnik. Njegov smrtni dan je od leta 1991 osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Kdo je bil France Prešeren?
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije.
Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi.

Za romanje v MEDJUGORJE so vsa mesta že zasedena.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 10. 2. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA
Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana. To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? … Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.
(Franc Sodja)

SVETNIK TEDNA
Sv. Hieronim (347–420) je eden izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov. Leta 377 je v Antiohiji sprejel duhovniško posvečenje. Odpotoval je v Carigrad in tam prisostvoval vesoljnemu cerkvenemu zboru. Leta 382 je odšel v Rim, kjer je navezal tesen stik s papežem Damazom I. Ta ga je prosil, naj pregleda latinske prevode Nove zaveze in Psalmov. Ugotovil je, da potrebujejo temeljite izboljšave. Po papeževi smrti je leta 385 odšel iz Rima in se podal na študijsko pot po Palestini in Egiptu. Leta 386 se je za stalno naselil v Betlehemu in tam ustanovil moški samostan.
Pridružili sta se mu bogata rimska vdova Pavla in njena hči Evstahija, ki sta ustanovili ženski samostan, zraven pa so postavili še gostišče za romarje. Za vzdrževanje samostanov je prodal imetje staršev v Stridonu, ki so ga pred tem opustošili Goti. V Betlehemu je pisal, prevajal, si dopisoval s prijatelji, papežem Anastazijem in z drugimi. Umrl je 30. septembra 420. Za svetnika ga je razglasil papež Gregor Veliki leta 590. Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prenesli v Rim, v cerkev sv. Marije Velike, kjer so še danes. Takrat se je tudi njegovo češčenje začelo širiti, še posebej v krajih, kjer naj bi bil njegov rojstni kraj Stridon.