Župnijsko romanje iz Maribora, sv. Marija, Mati Usmiljenja
Potem, ko smo si lani ogledali Oglej, sledi na letošnjem jesenskem župnijskem romanju še ogled Salzburga. Obe mesti sta povezani z našo zgodovino, saj je reka Drava bila zgodovinska meja med obema cerkvenima pokrajinama – oglejsko in salzburško.
ODHOD: 19. oktober 2024 | 1 dan | avtobus |
Odhod avtobusa iz Maribora ob 05. uri zjutraj in takojšnja vožnja preko Šentilja v Avstrijo. Potovanje na relaciji Gradec-Liezen-Sattledt z vmesnimi postanki.
Dopoldanski prihod v vasico OBERNDORF in obisk kapele, kjer je nastala najbolj znana božična pesem Sveta noč.
Sledi še krajša vožnja v SALZBURG do avtobusnega terminala. Od tam pa peš na ogled največjih znamenitosti: vrtovi dvorca Mirabell, hiša v kateri je Mozart živel, deželno gledališče … Prečkanje reke Salzach v staro mestno jedro in najprej obisk Mozartove rojstne hiše (notranji ogled), nato sprehod mimo stare mestne hiše do Mozartovega trga in škofovske palače.
Notranji ogled čudovite salzburške stolnice, nato ob 15. uri sveta maša v bližnji frančiškanski cerkvi.
V popoldanskem času nato še nekaj prostega za samostojne oglede oz. manjše nakupe (možnost vzpona s tirno železnico na grad Hohensalzburg proti doplačilu).
Od dogovorjeni uri vrnitev do terminala in avtobusni odhod iz Salzburga nazaj proti domu na relaciji Schladming-Gradec-Šentilj.
Vrnitev v Maribor v kasnejših večernih urah.
PRISPEVEK: 85 €
PRISPEVEK VKLJUČUJE: prevoz s turističnim visokopodnim avtobusom, vse parkirnine, cestnine (strošek Go boxa), tunelnine in davek v Avstriji, strošek 2 voznikov, strošek check-pointa za Salzburg za avtobusni dostop, slovensko vodenje in celotno organizacijo.
Vključeni vstopnini za: Mozartovo rojstno hišo in za stolnico v Salzburgu.
MOŽNA DOPLAČILA:
– za vzpon na grad Hohensalzburg s tirno železnico = cca 14 EUR/osebo,
OPOMBE:
– kosilo iz popotne torbe
– program se lahko po dogovoru spremeni ali dopolni,
– ogledi se lahko prerazporedijo, program se lahko prilagodi možni uri maševanja.
Splošni pogoji potovanja so sestavni del programa in so na voljo na prodajnih mestih!
160-letnica prihoda bratov frančiškanov v Maribor (1864-2024)
Začetki
V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja.
Prvi manjši bratje so sicer prišli na mariborski Lent že v 13. stoletju (leta 1240), nekaj stoletij kasneje so v Maribor prišli še bratje kapucini (leta 1613), vendar so ob jožefinskih reformah morali bratje kapucini oditi, bratje minoriti so morali zapustiti Lent, lahko pa so se preselili v prazen kapucinski samostan, kjer je bila ustanovljena tudi predmestna župnija sv. Marije (leta 1786). Bratje minoriti so s seboj z Lenta prinesli tudi milostno podobo Matere usmiljenja in jo umestili v glavni oltar nekdanje kapucinske cerkve. Pripetilo pa se je, da so leta 1813 zaradi pomanjkanja bratov tudi minoriti zapustili Maribor. Nekaj časa so župnijo Sv. Marije, Matere usmiljenja, upravljali škofijski duhovniki, potem od leta 1833 do 1848 redovniki redemptoristi in nato spet škofijski duhovniki.
Stari kapucinski samostan Prihod
Ob premestitvi škofijskega sedeža iz Šentandraža v Maribor (leta 1859), je knezoškof bl. Anton Martin Slomšek uvidel, da mesto potrebuje redovnike, zato je zaprosil brate frančiškane iz Kalterna (tirolsko-štajerska provinca sv. Leopolda), če bi lahko prevzeli nekdanji kapucinski in minoritski samostan ter župnijo sv. Marije Matere usmiljenja. Žal je sestra smrt preprečila, da bi Slomšek doživel prihod bratov frančiškanov. Njegov naslednik škof Stepišnik je ponovno povabil v Maribor brate frančiškane, ki so naposled prišli 1. maja 1864 v Maribor.
Najprej je prišlo sedem bratov, potem pa je število glede na potrebe raslo in padalo. Mesto Maribor in vsa predmestja so se vedno bolj širila, naraščalo je število prebivalstva, saj je vedno več industrije prihajalo v mesto, posledično pa vedno več ljudi.
Gradnja
Bratje so kmalu ugotovili, da je stara cerkvica premajhna za vse romarje in nove župljane, zato so začeli pripravljati vse za novo cerkev in samostan. Dunajski arhitekt Rihard Jordan je naredil načrte in leta 1892 so začeli z gradnjo samostan. Najprej so začeli z južnim in vzhodnim krilom ter nato še zahodnim krilom samostana. Leta 1893 so položili temeljni kamen za novo cerkev in 2. julija 1893 so kip Matere Usmiljenja prenesli iz nekdanje kapucinske/minoritske cerkve v novozgrajeni frančiškanski samostan, kjer je bila v pritličju vzhodnega krila urejena začasna kapela.
Leta 1895 so v nova zvonika namestili pet zvonov s skupno težo 8.920 kg, ki pa jih je pobrala I. svetovna vojna.
Bazilika minor
Od leta 1900 je v glavnem oltarju novozgrajene cerkve milostni kip Matere Usmiljenja. 11. avgusta 1900 je škof Mihael Napotnik slovesno posvetil novo cerkev. Cerkev je dobila tudi orgle, ki jih je izdelal mariborski orgelski mojster Jožef Brandl.
Na prošnjo škofa Mihaela Napotnika je bila cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, 11. februarja 1906 pridružena in povezana s papeško baziliko Marije Velike v Rimu. Nekaj mesecev kasneje je papež Pij X. povzdignil cerkev v baziliko minor (7. novembra 1906).
Pogled na novi samostan z baziliko Dejavnosti
Novi samostan je nudil bivališče bratom frančiškanom pa tudi prostor različnim župnijskim dejavnostim.
V treh obdobjih (1901-1910, 1915-1925 in 1932-1941) so bili v samostanu nastanjeni tudi frančiškanski bogoslovci. Od leta 1927 do 1934 so bivali v samostanu tudi frančiškanski gimnazijci.
Prve obnove
V obdobju med obema vojnama so potekale tudi prve obnove in izboljšave. V letu 1924 so namestili novih pet zvonov v skupni teži 7.012 kg, tik pred II. svetovno vojno leta 1938 pa so dodali še en zvon s težo 5.855 kg v čast Materi Usmiljenja. Ti zvonovi so žal postali plen II. svetovne vojne. V letih 1934-35 je bilo treba obnoviti cerkveno streho, v letih 1938-39 pa še samostansko streho.
Pred II. svetovno vojno je bil leta 1938 v cerkvi nameščen tudi križev pot kiparja Miloša Hohnjeca.
Ob opustitvi starega pokopališča na Ljudskem vrtu je bil leta 1941 v grobnici pod cerkvijo pokopan bl. škof Anton Martin Slomšek.
II. svetovna vojna
20. aprila 1941 je nemški Gestapo zasedel samostan za svoje potrebe. V kleti je bil zapor za ženske. Bratje frančiškani so bili odpeljani v pripor v meljsko kasarno, ostali so lahko samo trije starejši bratje: p. Valerijan, p. Severin in p. Emerik ter dva bolehna brata: br. Boštjan in br. Pashal, ki sta bila kmalu zatem premeščena v ljubljanski samostan.
10. maja 1945 so nemški vojaki odšli iz samostana (in Maribora), v 1. nadstropje pa se je naselil partizanski vojaški tehnični odsek, ki je do konca poletja zapustil samostan. Čez poletje so se vračali izseljeni bratje. V 2. nadstropju je bila nameščena šoferska četa in izvidniška četa II. div. KNOJ-a ter invalidi in delavci podjetij za obnavljanje. Novembra se je v vzhodno krilo 2. nadstropja naselila Glasbena šola.
»Osvoboditev«
Po končani II. svetovni vojni so bile zopet potrebne obnove in vzdrževanje cerkve in samostana. Že leta 1945 so ponovno obnovili cerkveno in samostansko streho ter razbite in polomljene šipe. V samostanu so bratom namenili nekaj sob, ostale prostore pa so oblastniki razdelili med različne uporabnike. Postopoma so samostanski prostori prehajali v posest drugih. 28. 4. 1948 je bila nacionalizirana samostanska vinska klet. 1. 5. 1948 je 2. nadstropje zasedel Stanovanjski urad. 31. 12. 1948 še vzhodno krilo 1. nadstropja zasede Stanovanjski urad. Bratom je preostal samo del prostorov v 1. nadstropju in del prostorov v pritličju.
Od leta 1948 do leta 2005 so v 2. nadstropju samostana delovale različne šole in internati, v delu 1. nadstropja in pritličja pa so bile različne pisarne in nekaj bivalnih sob za ljudi.
Od leta 1980 do 1985 so imele v pritličju svojo skupnost sestre FMM (Frančiškanke Marijine misijonarke).
V letih od 1961 do 2005 je v 2. nadstropju samostana domovalo škofijsko malo semenišče.
Cerkev in samostan sta dočakala nekaj prenov in ureditev ter posodobitev: leta 1960 je bila nameščena obloga prezbiterija in cerkve s hotaveljskim marmorjem, leta 1961 je bilo urejeno prvo ozvočenje v cerkvi.
Ob 2. vatikanskem koncilu je leta 1965 akademski slikar in duhovnik Stane Kregar stene prezbiterija obogatil s svetopisemskimi prizori.
Po slabega pol stoletja so v letih 1989-90 ponovno obnovili ostrešje in zamenjali strešno kritino na cerkvi in samostanu.
Osamosvojitev
Po osamosvojitvi leta 1991 so prostori samostana počasi prehajali nazaj v last in posest bratov frančiškanov.
Orgle so bile po dobrih devetdesetih letih obnovljene in povečane, ob stoletnici prvih zvonov pa so bili ponovno dvignjeni v zvonik trije novi zvonovi s skupno težo 3.700 kg.
Sledilo je obdobje tehničnih izboljšav in urejanja: obnova elektrifikacije v baziliki in novo ozvočenje (2005), obnova lestencev v baziliki (2006-2007), obnova glavnega oltarja Matere Usmiljenja (2007-2008), ter obnova severne fasade bazilike Matere Usmiljenja (2008).
Polni zagon
Leta 2009 je bil ustanovljen Frančiškov študentski dom Maribor, ki je imel prve prostore za 7 študentov v pritličju samostana, potem pa se je preselil v 1. nadstropje, kjer je sedaj prostor za 21 študentov.
V letih 2009-2010 je potekala dolgo pričakovana obnova 2. nadstropja samostana, ki je bil od konca II. svetovne vojne v uporabi različnih dejavnosti, nazadnje Slomškovega dijaškega semenišča (1961-2005).
Naposled je celotna stavba samostan bila urejena in lahko se je razdelilo dejavnosti po etažah samostana: Pritličje: pastoralne dejavnosti; 1. nadstropje: Frančiškov študentski dom; 2. nadstropje: samostanski prostori.
Pogled iz zraka na baziliko in samostan Mestni biser
V pripravi na prestolnico kulture v Mariboru je bila v letih 2011-2012 obnovljena fasada na pročelju in zvonikih bazilike Matere Usmiljenja. Obnovljen je bil tudi stranski oltar Lurške Matere Božje.
Sveto leto usmiljenja je leta 2015 spodbudilo obnovo poslikav in pleskanje v notranjosti bazilike Matere Usmiljenja. Ob svetem letu usmiljenja (2015-2016) je imela tudi bazilika Matere Usmiljenja svetoletna vrata.
Posodobitve
V zadnjih letih je bilo potrebno preurediti in obnoviti ogrevanje v pastoralnih prostorih in v študentskem domu (2017), dvorišče je bilo urejeno za prepotrebna parkirna mesta (2018), pred korono pa je bilo leta 2019 urejeno tudi ogrevanje v baziliki Matere Usmiljenja.
Koronsko obdobje je bilo priča obnovi južne fasade samostana (2020), preurejene in posodobljene pa so bile tudi štiri spovednice.
V letih 2022-2023 sta bila posodobljena osvetlitev cerkve in ozvočenje.
Pomen prisotnosti bratov frančiškanov v Mariboru
Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t.i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
Bratje frančiškani so skrbeli ne samo za redno bogoslužje v slovenskem jeziku, ampak so pastoralno pomagali tudi pri katehezi po okoliških šolah in v skrbi za različne skupine in bratovščine ter versko in kulturno udejstvovanje.
Še danes je frančiškanski samostan in bazilika Matere Usmiljenja prostor, kjer se srečujejo različni pevski zbori in glasbeni sestavi, zbirajo se molitvene in zakonske skupine, mladi in stari, starši in zakonci, moški in ženske. Bratje frančiškani dajejo prostor in svoj čas za vse, ki jim lahko pomagajo s svojo besedo in zgledom.
MOLITEV IN SLUŽENJE
IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •
Molitveni namen za oktober 2024:
ZA DELJENO POSLANSTVO
Molimo, da bi Cerkev na vsak način nadaljevala z vzdrževanjem sinodalnega načina življenja, v znamenju soodgovornosti, zavzemajoč se za soudeležbo, občestvo in deljeno poslanstvo med duhovniki, redovniki in laiki.
MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU
NAGOVOR UDELEŽENCEM KONFERENCE, KI JO JE ORGANIZIRAL DIKASTERIJ ZA LAIKE, DRUŽINO IN ŽIVLJENJE* Frančišek, 18. februar 2023
[…] Ime konference vzbuja v nas željo po »skupnem napredovanju«, kar postavlja današnjo obravnavano temo v širši kontekst sinodalnosti. Bog želi od Cerkve več prehojene skupne poti in doživetja konkretne skupnosti. Prosi nas, da opustimo samovoljno delovanje v ločenih smereh, ki nikdar ne tečejo vzporedno. Želi, da duhovniki ne bi bili ločeni od laikov, redovniki pa ne od duhovnikov in vernikov. Prav tako si ne želi ločnice med vero elit in vero ljudstva. Ne želi, da bi bila rimska kurija ločena od ostalih Cerkva, škofje ločeni od duhovnikov in mladi ljudje od starejših. Bog prav tako noče, da bi bili zakonci in družine izključeni iz življenja skupnosti, da bi se karizmatična gibanja izključevala iz župnij itd. To je trenutno najhujša skušnjava. Cerkev še čaka veliko dela, preden bo lahko v polnosti zaživela kot telo, kot ljudstvo, ki ga združuje vera v Kristusa Odrešenika, ki ga oživlja Duh svetosti in ki je predano skupnemu poslanstvu oznanjevanja usmiljene Ljubezni Boga, našega Očeta.
Ta zadnji vidik je ključen in ga moramo vedno negovati: ljudstvo, združeno v poslanstvu: Cerkev je zvesto, sveto Božje ljudstvo, kot je zapisano v dokumentu Lumen Gentium, št. 8 in 12. Cerkev ni ne populistična ne elitistična, temveč je sveto Božje ljudstvo. Tega se ne da naučiti iz teorije, ampak iz izkušnje. Šele takrat lahko po svojih najboljših močeh razložimo to dejstvo. Če ga ne bomo živeli, ga ne bomo mogli razložiti. Ljudje, združeni v poslanstvu. Bistvo in namen sinodalnosti je poslanstvo. Sinodalnost izhaja iz poslanstva in usmerjena je vanj. Spomnimo se, kako je Jezus poslal apostole oznanjat evangelij in so se srečni vrnili, ker so demoni »bežali od njih«. Poslanstvo je tisto, ki vliva Cerkvi občutek skupnosti. Povezuje župnike in laike. Gradi skupen namen, v njem se dopolnjujejo raznolike karizme in posledično v vseh nas budi željo po skupni poti. To se kaže tudi v Jezusu, ki je od vsega začetka zbiral okrog sebe učence, moške in ženske, ter skupaj z njimi javno deloval. Nikoli ni bil sam. Podobno je bilo s sv. Pavlom, ki je oznanjal evangelij s sodelavci, tudi z laiki in s poročenimi pari. Ni delal sam. To je bil čas velike prenove in misijonarjenja v zgodovini Cerkve: verniki in duhovniki so bili skupaj. Niso bili osamljeni posamezniki, temveč ljudje, ki so evangelizirali, zvesto, sveto Božje ljudstvo […]
Tisti čas je Janez rekel Jezusu:
»Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove,
in smo mu branili, ker ni hodil za nami.«
Jezus pa je rekel: »Ne branite mu!
Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu
in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas.
Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi
– resnično, povem vam – zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.
Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame,
bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.
Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!
Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki,
pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj.
Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj!
Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi,
pa bi bil vržen v peklensko dolino.
Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni!
Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo,
kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino,
kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.«
(Mr 9,38-43.45.47-48)
Ljudje hitro opazimo medsebojne razlike in pogosto iz miši delamo slona ter iščemo razloge za razprtije.
Jezus pa nas vabi k sodelovanju in nas svari pred našo lastno oholostjo in pohujšanjem.
Gospod, okrepi v meni duha edinosti!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Prihodnjo nedeljo, 6. 10., ob 16h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.
POPOLNI ODPUSTEK
V naši baziliki lahko danes, na praznik SV. NADANGELA MIHAELA, prejmete popolni odpustek.
MESEC ROŽNEGA VENCA
Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Molitev rožnega venca je skupna (občestvena), lahko pa jo molimo tudi sami. Vedno pa povezuje vse molivce v čudovit šopek Mariji.
Rožni venec je ponavljajoča premišljevalna molitev, v kateri se spominjamo Jezusovega odrešenjskega poslanstva: rojstva, delovanja, trpljenja in smrti ter vstajenja.
V naši baziliki Matere Usmiljenja vsak dan pred večerno mašo molimo rožni venec.
SV. FRANČIŠEK ASIŠKI, 4. 10.
Na PREDVEČER (3. 10.) praznika sv. Frančiška Asiškega, bomo po večerni sv. maši ob 19. uri obhajali spomin njegove smrti – TRANSITUS (lat. prehod). V procesiji se bomo podali k stranskemu oltarju sv. Frančiška, kjer bomo prisluhnili kratkemu opisu smrti in odlomkom iz njegovih spisov ter zapeli nekaj starodavnih spevov.
Na PRAZNIK (4. 10.) bomo pri dopoldanski in večerni sv. maši prejeli BLAGOSLOV z relikvijami sv. Frančiška.
Sv. Frančišek, ki je s svojim načinom življenja pokazal, kako živeti evangelij in je sam postal Kristusova podoba, je tudi po osmih stoletjih izziv in spodbuda, da bi mu sledili.
Zvečer bo med nami frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden.
160 LET V MARIBORU
Letos obhajamo 160-letnico navzočnosti bratov frančiškanov v Mariboru.
Praznovali bomo:
v petek, 4. 10. 2024:
– ob 19h sv. maša ob prazniku sv. Frančiška, p. Marjan Čuden OFM, provincialni minister
v soboto, 5. 10. 2024:
– ob 9h sv. maša
– ob 10h slovesna akademija z glasbenimi gosti in »zgodovinarskim klepetom«
– ob 11.30 druženje
v nedeljo, 6. 10. 2024:
– Frančiškova nedelja: sv. maše ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h
KATEHEZA ZA ODRASLE
Ta teden pričenjamo z rednimi srečanji VEROUKA ZA ODRASLE. Dobimo se vsako sredo ob 17. uri. Zakaj ne bi poglobili poznavanja naše krščanske vere?
JESENSKO ROMANJE, 19. 10.
Potem, ko smo si lani ogledali Oglej, sledi na letošnjem jesenskem župnijskem romanju še ogled SALZBURGA. Obe mesti sta povezani z našo zgodovino, saj je reka Drava bila zgodovinska meja med obema cerkvenima pokrajinama – oglejsko in salzburško.
Romali bomo v SALZBURG in OBERNDORF (kjer je nastala najbolj znana božična pesem Sveta noč). Ogledali si bomo Mozartovo hišo in dvorec Mirabell, stolnico in frančiškansko cerkev.
Romanje bo izvedeno v sodelovanju z agencijo Sajko turizem.
Odhod v soboto, 19. 10. 2024 ob 5.00.
Prispevek je 85€, prijave v župnijski pisarni.
V ceno je vključen prevoz z avtobusom in vstopnini za Mozartovo rojstno hišo in za stolnico v Salzburgu.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
25. septembra 2024
Duh je Jezusa odvedel v puščavo
Takoj po krstu v Jordanu je »Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal« (Mt 4,1). Pobuda ni satanova, ampak Božja. S tem, ko gre v puščavo, Jezus uboga navdih Svetega Duha, ne pade v sovražnikovo past. Ko je opravil preizkušnjo, se je vrnil v Galilejo »v môči Svetega Duha« (Lk 4,14).
Jezus se je v puščavi osvobodil Satana in zdaj lahko osvobaja od Satana. To evangelisti postavijo v ospredje s številnimi zgodbami o osvoboditvi obsedenih ljudi. Jezus svojim nasprotnikom reče: »Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Mt 12,28).
Danes smo priča nenavadnemu pojavu v zvezi s hudičem. Na določeni kulturni ravni verjamemo, da preprosto ne obstaja. Bil naj bi simbol kolektivnega nezavednega ali odtujenosti, skratka metafora. Toda »največji hudičev trik je, da ljudje verjamejo, da ga ni«, kot je nekdo zapisal (Charles Baudelaire). Prebrisan je: prepriča nas, da ne obstaja, in tako vse obvladuje; zvit je. In vendar je naš tehnološki in sekularizirani svet poln čarovnikov, okultizma, spiritualizma, astrologov, prodajalcev urokov in amuletov ter žal tudi pravih satanističnih sekt. Hudič, ki je bil pregnan skozi vrata, je ponovno vstopil, lahko bi rekli skozi okno. Izgnan z vero je ponovno vstopil z vraževerjem. Če je človek vraževeren, se nezavedno pogovarja s hudičem. S hudičem pa se ne pogovarja.
Vir: www.vaticannews.va
Pohod za življenje bo letos drugič potekal tudi v Mariboru. Pridružite se nam 28. septembra na Glavnem trgu ob 9.30, kjer se bomo javno zavzeli za nedotakljivost človeškega življenja, od spočetja do naravne smrti. Potekal bo pod geslom ŽIVLJENJE JE ZAKON!
Zakaj je pomembno, da pridemo na Pohod za življenje v Maribor?
Zato, ker je to odlična preventiva za naše otroke, vnuke in druge sorodnike, da se bodo izognili tragični izkušnji splava. Sprejmite odločitev, da boste prišli na Pohod za življenje, pogovarjajte se s svojimi otroki in mladostniki o tem, morda pripravite transparent in ga ponosno prinesite s seboj. Program bo lep, pester in živopisen, na kožo pisan vsem generacijam. Zato res prav vsi dobrodošli.
Pohod za življenje je enkratna priložnost v letu, da javno pokažemo, da nam gre za pravico do življenja nerojenih otrok, da se zavzemamo za pomoč mamam in očetom v stiski, tako da bi vsi spočeti otroci lahko zagledali luč dneva in lepoto sveta.
Tisti čas so Jezus in njegovi učenci prepotovali Galilejo,
vendar ni žêlel, da bi kdo to izvedel.
Učil je namreč svoje učence in jim govóril:
»Sin človekov bo izročèn v človeške roke in ga bodo umorili,
ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.«
Oni niso razumeli te besede, a so se ga bali vprašati.
Prišli so v Kafarnáum.
Ko je bil v hiši, jih je vprašal:
»O čem ste se menili med potjo?«
Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj,
kateri izmed njih je največji.
Tedaj je sédel, poklical dvanajstére in jim rekel:
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«
In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:
»Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme;
kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
(Mr 9,30-37)
Jezusovo učenje je bilo za njegove učence prezahtevno. Niso si znali predstavljati, da bi mu lahko kdorkoli kaj hudega naredil in da ga bodo umorili. Kaj šele, da bi razumeli, kaj pomeni, da bo vstal od mrtvih.
Rajši so razmišljali in med seboj razpravljali, kateri izmed njih je največji. Jezus pa jim razloži, da je prvi tisti, ki zna biti manjši.
Gospod, pomagaj mi biti manjši!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
V petek, 27. 9., ob 20h je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
SLOMŠKOVA NEDELJA, 22. 9.
Mineva ČETRT STOLETJA od beatifikacije in okroglih 200 LET od mašniškega posvečenja našega bl. A. M. Slomška. Zato letošnjo Slomškovo nedeljo obhajamo na kraju njegovega mašniškega posvečenja (v celovški stolnici) in sicer danes popoldne ob 15.30 v Celovcu.
SVETI PATER PIJ, 23. 9.
Rodil se je 25. maja 1887 v kraju Pietrelcina blizu mesta Benevento. Pri krstu so mu dali ime Francesco; ko je leta 1903 vstopil h kapucinom, je dobil redovno ime Pij (Pio), po rojstnem kraju pa je ohranil vzdevek ‘iz Pietrelcine’ (da Pietrelcina). Po končani redovniški vzgoji in bogoslovnem študiju je leta 1910 prejel mašniško posvečenje. Leta 1916 so ga predstojniki zaradi slabega zdravja poslali v samostan v San Giovanni Rotondo blizu mesta Foggia nedaleč od jadranske obale. Tam je 20. septembra 1920 v mističnem zamaknjenju prejel stigme (znamenja Kristusovih ran) na rokah, nogah in na prsih. Cerkveni predstojniki so mu naročili, naj te rane skrije in nosi rokavice. Redovnik je ubogal. Prav tako je v duhu pokorščine sprejel ukaz iz Rima, da ne sme maševati javno, temveč le v samostanski kapeli. To je trajalo dve leti. Hoteli so ga zavarovati pred navalom ljudi, ki so od vseh strani vreli v San Giovanni Rotondo, da bi ga videli.
POPOLNI ODPUSTEK
V naši baziliki lahko v tem tednu prejmete popolni odpustek na KVATRNO SREDO in na praznik SV. NADANGELA MIHAELA (prihodnjo nedeljo).
160 LET V MARIBORU
Letos obhajamo 160-letnico navzočnosti bratov frančiškanov v Mariboru.
Praznovali bomo:
v petek, 4. 10. 2024:
– ob 19h sv. maša ob prazniku sv. Frančiška, p. Marjan Čuden OFM, provincialni minister
v soboto, 5. 10. 2024:
– ob 9h sv. maša
– ob 10h slovesna akademija z glasbenimi gosti in »zgodovinarskim klepetom«
– ob 11.30 druženje
v nedeljo, 6. 10. 2024:
– Frančiškova nedelja: sv. maše ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h
POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 24. 9., od 9.30 do 11.00.
JESENSKO ROMANJE, 19. 10.
Potem, ko smo si lani ogledali Oglej, sledi na letošnjem jesenskem župnijskem romanju še ogled SALZBURGA. Obe mesti sta povezani z našo zgodovino, saj je reka Drava bila zgodovinska meja med obema cerkvenima pokrajinama – oglejsko in salzburško. Romanje bo izvedeno v sodelovanju z agencijo Sajko turizem.
Odhod v soboto, 19. 10. 2024 ob 5.00.
Prispevek je 85€, prijave v župnijski pisarni.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
18. septembra 2024
Utrinki z apostolskega potovanja
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes bom govoril o apostolskem potovanju, ki sem ga opravil v Azijo in Oceanijo. Imenuje se apostolsko potovanje in ne turistično; potovanje, da bi prinesli Gospodovo besedo, pomagali spoznati Gospoda in prav tako spoznali dušo ljudstev. In to je zelo lepo.
Pavel VI. je bil prvi papež, ki je leta 1970 poletel naproti vzhajajočemu soncu ter obiskal Filipine in Avstralijo, ustavil pa se je tudi v več azijskih državah in na Samoi. To je bilo nepozabno potovanje! Tudi pri tem sem poskušal slediti njegovemu zgledu, vendar sem se – ker imam nekaj let več, kot jih je imel on – omejil na štiri države: Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur. Zahvaljujem se Gospodu, ki mi je omogočil, da sem kot star papež storil to, kar bi si želel storiti kot mlad jezuit, saj sem si tja želel iti kot misionar.
Prva misel, ki se je porodila po tem potovanju, je, da smo pri razmišljanju o Cerkvi še vedno preveč evropocentrični ali, kot pravijo, »zahodnjaški«. V resnici je Cerkev veliko večja in bolj živa! To sem čustveno doživel, ko sem se srečal s temi skupnostmi in poslušal pričevanja duhovnikov, redovnic, laikov, zlasti katehistov. Cerkve, ki ne delajo prozelitizma, ampak rastejo s »privlačnostjo«.
Vir: www.vaticannews.va
VERUJEMO V KRISTUSOVO BOŽANSTVO, ČEPRAV MORA TRPETI
Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezarêje Filípove.
Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi: Eden od prerokov.«
In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.«
Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali.
In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti,
da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili
in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govóril.
In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel braniti.
On pa se je obrnil, pogledal po učencih in posváril Petra:
»Poberi se! Proč od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje,
ampak na to, kar je človeško!«
Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel:
»Če hoče kdo hoditi za menoj,
naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgúbil;
kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«
(Mr 8,27-35)
Jezusovo zanimanje za mnenje množic pokaže njegov pristop k vzgoji. Preverja kaj in koliko so spoznali ob njegovih govorih, znamenjih in čudežih. Ko dobi odgovore, povpraša tudi svoje učence in dobi pravilen odgovor. Vendar ga Peter napačno razume, zato Jezus ponovno pouči vse učence o pomenu hoje za njim.
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Popoldne ob 16.30 uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
V petek in soboto, 20. in 21. 9., poteka pri nas PRIPRAVA NA ZAKON.
Od 4. do 6. 10. praznovanje 160-LETNICE bratov frančiškanov v Mariboru. Več o tem >>>
NEDELJA IN TEDEN MLADIH
Teden mladih poteka letos z geslom: »Veseli v upanju«. Začne se z današnjo NEDELJO MLADIH (15. 9.) in zaključi s STIČNO MLADIH (21. 9.).
Vabimo vas, da na to nedeljo še posebej molite in se Bogu zahvalite za mlade.
STIČNA MLADIH, 21. 9.
Vsako leto na tretjo soboto v mesecu septembru v Stični poteka SREČANJE MLADIH iz vse Slovenije.
Letos bo tako v soboto, 21. 9., potekalo že 43. srečanje mladih pod geslom »Zakaj ON?«. Za prevoz iz Maribora so možne PRIJAVE na spletni strani: https://dekanija-maribor.rkc.si/sticna-2024
VTISNJENJE RAN, 17. 9.
Sv. Frančišek je veliko časa preživel v molitvi in samoti, kjer je nabiral moči za apostolsko oznanjevanje in pričevanje v svetu. V enem takih odmikov od sveta na gori La Verna, ko se je postil pred praznikom sv. nadangelov Mihaela, Rafaela in Gabriela, je prejel tudi znamenja Kristusovih ran (stigme).
Letos obhajamo 800-LETNICO tega dogodka. Na BREZJAH bo ob 10. uri slovesno somaševanje vodil kardinal dr. Franc Rode CM. Več o tem >>>
PEVSKI ZBORI
Z rednimi vajami nadaljujejo naši pevski zbori:
– ob ponedeljkih ob 19. uri ima pevske vaje ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom Maksimilijana Feguša in Simone Fišer;
– ob sredah ob 16. uri ima pevske vaje otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
– ob četrtkih ob 20. uri ima pevske vaje SLAVILNA SKUPINA pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
– ob petkih ob 18. uri ima pevske vaje ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka;
– po dogovoru ima pevske vaje vokalna skupina MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča.
SLOMŠKOVA NEDELJA, 22. 9.
Mineva ČETRT STOLETJA od beatifikacije in okroglih 200 LET od mašniškega posvečenja našega bl. A. M. Slomška. Zato bomo letošnjo Slomškovo nedeljo obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v celovški stolnici – in sicer v nedeljo, 22. 9. 2024, ob 15.30 v Celovcu.
Prevoz je organiziran iz stolne župnije.
JESENSKO ROMANJE, 19. 10.
Potem, ko smo si lani ogledali Oglej, sledi na letošnjem jesenskem župnijskem romanju še ogled SALZBURGA. Obe mesti sta povezani z našo zgodovino, saj je reka Drava bila zgodovinska meja med obema cerkvenima pokrajinama – oglejsko in salzburško. Romanje bo izvedeno v sodelovanju z agencijo Sajko turizem.
Odhod v soboto, 19. 10. 2024 ob 5.00.
Prispevek je 85€, prijave v župnijski pisarni.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Nagovor pri obisku v Vzhodnem Timorju,
10. septembra 2024
Majhnost
»Dete nam je rojeno, sin nam je dan« (Iz 9,5). To so besede, s katerimi se prerok Izaija v prvem berilu obrača na prebivalce Jeruzalema v času, ko je bilo mesto v razcvetu, vendar pa je bil žal zaznamovan tudi z velikim moralnim propadanjem.
Obstaja veliko bogastva, vendar pa blaginja zaslepi mogočneže, jih slepi, da so samozadostni, da ne potrebujejo Gospoda in zaradi svoje domišljavosti postanejo sebični in nepravični. Zato so kljub mnogim dobrinam revni zapuščeni in lačni, nezvestoba se širi in verska praksa je vse bolj zreducirana zgolj na formalnost. Za zavajajočo fasado sveta, ki je na prvi pogled popoln, se tako skriva resničnost, ki je veliko bolj temna, kruta in okrutna, v kateri je zelo potrebno spreobrnjenje, usmiljenje in ozdravljenje.
Zato prerok svojim someščanom oznanja novo obzorje, ki ga bo Bog odprl pred njimi: prihodnost upanja, prihodnost veselja, kjer bosta zatiranje in vojna za vedno odpravljena (prim. Iz 9,1-4). Vzbudil jim bo veliko luč (prim. v. 1), ki jih bo osvobodila iz teme greha, ki jih zatira; in tega ne bo storil z močjo vojske, orožja in bogastva, ampak z darom sina (prim. v. 5-6).
Zaustavimo se in razmislimo o tej podobi: Bog pošlje svojo luč, ki rešuje, prek daru sina.
V vseh delih sveta je rojstvo otroka svetel trenutek, trenutek veselja in praznovanja, in včasih v nas prebudi tudi dobre sklepe: da bi se prenovili v dobrem, se vrnili k čistosti in preprostosti.
Vir: www.vaticannews.va
Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira
in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja.
Pa mu pripeljejo gluhega in nemega
in ga prosijo, da bi položil roko nanj.
Vzel ga je od množice vstran,
mu vtaknil prste v njegova ušesa
in se mu s slino dotaknil jezika;
in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel:
»Efeta!« to je: »Odpri se!«
In kar odprla so se mu ušesa
in razvezala se je vez njegovega jezika
in je govoril prav.
Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur;
pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali.
In na vso moč so strmeli, govoreč:
»Vse je prav storil:
gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
(Mr 7,31-37)
Pomenljivost ozdravitve gluhonemega človeka dojamemo, ko se spomnimo preroških napovedi Gospodovega prihoda, da bodo gluhi slišali in nemi govorili.
Ob pričujočem evangeljskem odlomku pa se zdi, kot da očividci izgubijo sluh, saj kljub Jezusovemu naročilu o molčanju, razglašajo kaj se je zgodilo.
Zgodilo pa se je, da je Jezus med nami, tega se veselimo!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Pri sv. maši ob 10.00 prepeva otroški pevski zbor MEHURČKI.
Popoldne ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
Popoldne ob 16.30 je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
V torek, 10. 9., ob 20h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.
Prihodnjo nedeljo, 15. 9., ob 16.30 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
MARIJINO ROJSTVO, 8. 9.
Danes v naši baziliki Matere Usmiljenja obhajamo praznik Marijinega rojstva. To je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu pri hvalnicah: »Tvoje rojstvo, Božja Mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.«
Danes lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.
KATEHEZA
Pred vrati je NOVO KATEHETSKO LETO 2024/25.
Z rednimi srečanji osnovnošolskih skupin začnemo v ponedeljek, 9. septembra 2024.
Starši veroukarjev ob prvem veroučnem srečanju izpolnite VPISNICO, s katero obenem tudi izrazite soglasje za versko vzgojo svojih otrok.
DRUŽINSKA KATEHEZA
V letošnjem letu začenjamo tudi z družinsko katehezo, ki bo potekala enkrat mesečno, na drugo nedeljo v mesecu, torej danes.
Pričnemo s sv. mašo ob 10. uri, potem pa sledi skupno srečanje v dvorani in nato po posameznih starostnih skupinah. Srečanje sklenemo ob 14. uri, vključeno je tudi kosilo.
DUHOVNI POKLICI
V soboto, 14. 9., bo na PTUJSKI GORI potekal ŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN za duhovne poklice.
Geslo »Prosite Gospoda žetve«, vabi vsakega vernika, da osebno odgovori na Gospodovo naročilo, ter z veseljem in gorečnostjo prosi za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice.
Začetek molitvenega dneva bo sočasno na treh krajih:
• ob 8.15 se bo v cerkvi sv. Lovrenca na Dravskem polju začel program za otroke in mlade, zlasti za ministrante, ki bodo nato skupaj romali na Ptujsko goro;
• ob 8.45 bo v baziliki Marije Zavetnice s plaščem molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim, ki se bo zaključila s petimi litanijami Matere Božje z odpevi.
• ob 8.45 bo po romarski poti križev pot za duhovne poklice;
Sveta maša ob 10.00.
Pri molitveni uri, križevem potu in sveti maši sodelujejo duhovniki, mladi, ministranti in drugi verniki iz dekanij Maribor in Dravsko Polje.
Ta dan lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Nagovor pri obisku v Indoneziji,
5. septembra 2024
Predor prijateljstva
Papež je v okviru medverskega srečanja, ki je potekalo 5. septembra v mošeji Istiqlal v Džakarti, obiskal tudi »predor prijateljstva« ter ga imenoval kraj dialoga in srečanja. Podzemni predor povezuje mošejo Istiqlal, ki je največja v Aziji, s katoliško katedralo Marije Vnebovzete. Sveti oče je v kratkem nagovoru dejal, da si predor običajno predstavljamo kot temno pot, ki je lahko strašljiva, zlasti če smo sami. Pri »predoru prijateljstva« pa je drugače, saj je osvetljen. »Rad bi vam povedal, da ste vi tista luč, ki ga osvetljuje, s svojim prijateljstvom, s slogo, ki jo gojite, z medsebojnim podpiranjem in s skupno hojo, ki vas na koncu poti pripelje do polne svetlobe.«
»Verniki, ki pripadamo različnim verskim tradicijam, imamo nalogo, da vsem pomagamo iti skozi predor s pogledom, usmerjenim proti svetlobi. Tako lahko na koncu poti v tistih, ki so hodili skupaj z nami, prepoznamo brata ali sestro, s katerima lahko delimo življenje in se medsebojno podpiramo. Mnogim znamenjem grožnje, temnim časom, nasproti postavljamo znamenje bratstva, ki drugega sprejema in spoštuje njegovo identiteto ter ga s tem spodbuja na skupno pot, ki je zgrajena v prijateljstvu in vodi k svetlobi.«
Papež se je vsem zbranim zahvalil za prizadevanje v prepričanju, da lahko živimo v sožitju in miru ter se zavedamo potrebe po bolj bratskem svetu. »Upam, da bodo naše skupnosti vedno bolj odprte za medverski dialog in bodo simbol mirnega sobivanja, ki je značilno za Indonezijo.«
Vir: www.vaticannews.va
MOLITEV IN SLUŽENJE
IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •
Molitveni namen za september 2024:
ZA KRIK ZEMLJE
Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo.
MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU
RAZMIŠLJANJE OB MOLITVENEM NAMENU
NAGOVOR UDELEŽENCEM FORUMA DOMORODNIH LJUDSTEV
Frančišek, 10. februar 2023*
[…] na žalost smo priča družbeni in ekološki krizi. Če bi res radi poskrbeli za naš skupni dom in planet, na katerem živimo, moramo temeljito spremeniti svoj življenjski slog. Ključno pri tem je, da se zgledujemo po modelih proizvodnje in potrošnje. Bolj bi morali prisluhniti domorodnim ljudstvom in se učiti od njih, da bi spoznali, da ne moremo pohlepno izkoriščati naravnih virov, kot da bi bila Zemlja naša mama – Mati Zemlja –, »ki nam je zmožna dati vse, kar potrebujemo za življenje« (video sporočilo ob srečanju 500-ih narodnih in mednarodnih predstavnikov Expo 2015 – Na poti k Milanski listini, z dne 7. februarja 2015). Domorodna ljudstva imate nadvse pomembno vlogo v boju zoper podnebne spremembe. To potrjujejo tudi znanstveni dokazi.
Danes se veliko bolj kot kdaj koli prej pojavljajo ljudje, ki izražajo zahteve po prestrukturiranju oblasti, na kateri sloni družba zahodne kulture. S tem preoblikujejo zgodovinske odnose, zaznamovane s kolonializmom, z izključenostjo in diskriminacijo. Na ta način se vzpostavlja nov dialog o prihodnosti našega planeta. Nujno potrebna je usklajenost, ki je sad odprtega in stalnega sodelovanja, saj ekološki izzivi, nastali zaradi človeka, vplivajo na vsakega izmed nas. Ne gre le za fizični, temveč tudi za psihološki in kulturni vpliv.
Zato svetovne oblasti vabim k prepoznavanju pomembnosti domorodnih ljudstev iz vsega sveta skupaj z njihovimi kulturami, jeziki, običaji in duhovnostjo ter jih pozivam, naj spoštujejo njihovo dostojanstvo in pravice v zavedanju, da ravno raznolikost bogati našo veliko človeško družino. K temu se bom še vrnil v nadaljevanju.
Ko pri varovanju Zemlje spregledamo domorodne skupnosti, delamo veliko napako – da ne omenjamo krivice, ki se jim godi ob tem; gre za ekstraktivni funkcionalizem. Če bomo spoštovali njihovo kulturno zapuščino in starodavne načine ravnanja, se bomo podali na pot boljšega odnosa do okolja. IFADOVA prizadevanja za pomoč domorodnim skupnostim pri avtonomnem razvoju, zlasti s pomočjo finančnega instrumenta The Indigenous Peoples Assistance Facility (IPAF), so zato hvalevredna. Tovrstna prizadevanja se morajo še okrepiti, spremljati pa jih morajo še bolj odločni in daljnovidni procesi odločanja v okviru pravičnega prehoda.
V tem oziru bi se rad ustavil še ob dveh ključnih besedah: kakovostno življenje in harmonija.
Kakovostno življenje nikakor ni »prijetno brezdelje«, »dolce vita« redkih predstavnikov buržoazije. Kakovostno življenje je življenje v harmoniji z naravo; življenje, v katerem znamo ustvarjati harmonijo namesto ravnovesja, saj je harmonija več od ravnovesja. Ravnovesje je funkcionalno. Harmonija ni funkcionalna, temveč je suverena.
Modrost kakovostnega življenja je v tem, da znamo harmonično delovati. Sem spada harmonija med posameznikom in njegovo skupnostjo; harmonija med posameznikom in okoljem; harmonija med posameznikom in vesoljnim stvarstvom.
Rane, ki zavirajo takšno harmonijo in uničujejo populacije, vidimo vsak dan; prisoten je ekstraktivizem; pri Amazonskem pragozdu se srečujemo s pojavom krčenja gozdov, drugod pa lahko še danes vidimo ekstraktivizem rudarske industrije.
Prizadevati si moramo za harmonijo. Ko ljudje zanemarijo dobrobit zemlje, okolja, podnebja, vegetacije in favne, ko ne spoštujejo splošne dobrobiti, se vedejo nečloveško – izgubijo stik z Materjo Zemljo. Te besedne zveze nisem uporabil zato, ker bi namigoval na kakšno vraževerje, temveč zato, da poudarim, da nam prav ona [Mati Zemlja] daje kulturo in harmonijo […].
NE NADOMEŠČAJMO BOŽJIH ZAPOVEDI S ČLOVEŠKIMI DOLOČILI
Tisti čas so se okrog njega zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je z neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovóril jim je: »Prerok Izaíja je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker učijo človeški nauk in zapovedi.‹ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (Mr 7,1-8.14-15.21-23)
Pomembno se je zavedati, kaj je tisto, kar nas v resnici umaže. Že kot majhni otroci smo se naučili umivati roke in skrbeti za zunanjo čistočo, Jezus pa nas spodbuja, da bi z enako skrbnostjo oz. še bolj skrbeli tudi za notranjo čistost.
Gospod, naj imam do vseh čiste in iskrene namene!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
Popoldne ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.
Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.
Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da bi bogato blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu njegovo podobo in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Dopoldne bomo po domovih obiskali bolne in ostarele, da bodo lahko prejeli zakrament sv. spovedi in obhajilo. Sporočite, če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska.
V petek, 6. 9., bo ob 20. uri srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
Prihodnjo nedeljo, 8. 9., ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
Prihodnjo nedeljo, 8. 9., ob 16.30 je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
KATEHEZA
Pred vrati je NOVO KATEHETSKO LETO 2024/25. Razpored dejavnosti je obešen na oglasni deski in je na voljo tudi na spletni strani.
Z rednimi srečanji osnovnošolskih skupin začnemo v ponedeljek, 9. septembra 2024.
Starši veroukarjev ste povabljeni, da ob prvem veroučnem srečanju izpolnite VPISNICO, s katero obenem tudi izrazite soglasje za versko vzgojo svojih otrok. Vpisnico lahko izpolnite tudi v župnijski pisarni v prvem tednu septembra. Poiščite dejavnost, ki vam bo pomagala pri verski in duhovni rasti!
DRUŽINSKA KATEHEZA
V letošnjem letu bomo začeli tudi z družinsko katehezo, ki bo potekala enkrat mesečno, na drugo nedeljo v mesecu, torej prihodnjo nedeljo.
Pričnemo s sv. mašo ob 10. uri, potem pa sledi skupno srečanje v dvorani in nato po posameznih starostnih skupinah. Srečanje sklenemo ob 14. uri, vključeno je tudi kosilo.
Prijave: forms.gle/DyQjySVb5ZfFDcMX6
DUHOVNI POKLICI
Popoldne ob 15. uri je NA BREZJAH MOLITEV ZA NOVE DUHOVNE POKLICE pri frančiškanih. Trenutno imamo frančiškani tri kandidate postulante, enega novinca in tri ponovince. Bogu hvala za nove duhovne poklice!
V soboto, 14. 9., bo na PTUJSKI GORI potekal ŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN za duhovne poklice.
MARIJINO ROJSTVO, 8. 9.
Prihodnjo nedeljo je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu pri hvalnicah: »Tvoje rojstvo, Božja Mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.«
Ta dan lahko v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
28. avgusta 2024
Morje in puščava
Morje in puščava. Ti dve besedi se ponavljata v mnogih pričevanjih, ki jih prejemam tako od migrantov kot ljudi, ki jim pomagajo. Ko rečem »morje«, v kontekstu migracij mislim tudi na ocean, jezero, reko in vse nevarne vodne površine, ki so jih mnogi bratje in sestre po vsem svetu prisiljeni prečkati, da bi dosegli svoj cilj. In »puščava« niso le sipine in pesek ali kamni, ampak tudi vsa tista nedostopna in nevarna območja, kot so gozdovi, džungle, stepe, kjer migranti hodijo sami, prepuščeni sami sebi. Migranti, morje, puščava. Današnje migracijske poti so pogosto zaznamovane s prečkanjem morij in puščav, ki so za mnoge, premnoge ljudi, smrtno nevarne. Zato se danes želim ustaviti pri tej drami, tej bolečini. Nekatere od teh poti poznamo bolje, saj so pogosto v središču pozornosti; druge, večina, pa so malo znane, vendar nič manj uporabljene.
Večkrat sem govoril o Sredozemlju, ker sem rimski škof in ker je simbolično: mare nostrum, kraj komunikacije med narodi in civilizacijami, je postal pokopališče. Tragedija pa je, da bi lahko rešili mnoge, večino teh mrtvih. Jasno je treba povedati: obstajajo tisti, ki si z vsemi sredstvi sistematično prizadevajo zavrniti migrante. In ko se to počne zavestno in odgovorno, je velik greh. Ne pozabimo, kaj pravi Sveto pismo: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj,« (2 Mz 22,20). Sirota, vdova in tujec so ubogi par excellence, ki jih Bog vedno brani in prosi, da jih branimo.
Vir: www.vaticannews.va
