ČEZ OSEM DNI JE PRIŠEL JEZUS
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
(Jn 20,19-31)Vstali Jezus prinaša mir, ki je sad Svetega Duha. Zbranim apostolom podeljuje oblast odpuščanja grehov in tako vzpostavi zakrament sv. spovedi.
Dokler se ne srečamo z vstalim Jezusom, ga težko sprejmemo za svojega Gospoda.
Gospod, naj verujem vate!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne je ob 15h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
Prihodnjo nedeljo, 14. 4., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP4.
Prihodnjo nedeljo, 14. 4., je ob 16.30 srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Danes obhajamo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi BELO NEDELJO ali NEDELJO BOŽJEGA USMILJENJA.
Ime bela nedelja izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih.
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 2000 določil, da se prva nedelja po veliki noči imenuje nedelja Božjega usmiljenja. Pri tem se je oprl na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju.
Povod pa je bilo Jezusovo razodetje sv. sestri Favstini Kowalski: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo namene za april in maj.ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo proti Sladki Gori in Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 9. 4., od 9.30 do 11.00.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
3. april 2024
Pravičnost
Prišli smo do druge glavne kreposti: danes bomo govorili o pravičnosti. To je najodličnejša družbena vrlina. Katekizem katoliške Cerkve jo opredeli takole: »Pravičnost je nravna krepost, ki obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu, kar jima gre« (št. 1807). To je pravičnost. Kadar se omenja pravičnost, se pogosto navaja tudi geslo, ki jo predstavlja: »unicuique suum – to je vsakemu svoje«. Gre za krepost prava, ki skuša pravično urejati odnose med ljudmi. Alegorično jo predstavlja tehtnica, saj je njen cilj »poravnati račune« med ljudmi, zlasti kadar obstaja nevarnost, da bi prišlo do kakšnega neravnovesja. Njen namen je, da se v družbi z vsakim ravna v skladu z njegovim dostojanstvom. Toda že starodavni učitelji so učili, da so za to potrebne tudi druge krepostne drže kot so dobrohotnost, spoštovanje, hvaležnost, vljudnost, poštenost: kreposti, ki prispevajo k dobremu sobivanju med ljudmi.
Vsi razumemo, da je pravičnost temeljnega pomena za mirno sobivanje v družbi: svet brez zakonov bi bil svet, v katerem je nemogoče živeti, spominjal bi na džunglo. Brez pravičnosti ni miru. Če se pravičnosti ne spoštuje, nastajajo konflikti. Brez pravičnosti se uveljavlja zakon prevlade močnejšega nad šibkejšim in to ni prav.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor