Avtor: br. Janez

UČENCA SPOZNATA JEZUSA PO LOMLJENJU KRUHA

Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. […]
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24,13-35)

Razočaranje in obup učencev, ki sta žalostna zapuščala Jeruzalem, se, ob srečanju z “neznancem”, ki jima razloži svetopisemske odlomke, ki so vse to napovedovali, spremeni v gorečo in neustrašno zavzetost!
Gospod, naj tudi mi ob srečanju s tvojo Besedo in tvojim Kruhom rastemo v veri in zaupanju, da nas spremljaš in vodiš. Pomagaj nam, da se bomo znali in zmogli soočati z vsemi preizkušnjami, ki nas bodo doletele!

NAPOVEDNIK
Vsak dan lahko spremljate prenos bogoslužja prek naše spletne strani www.bazilika.info/prenos. Ob nedeljah je iz naše bazilike prenos sv. maše ob 8.30 po TV Exodus.

V ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, bomo ob 18. uri molili pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in stanovitnost že poklicanih.

Na PRVI PETEK letos obhajamo praznik SV. JOŽEFA, DELAVCA.

Do preklica izolacijskih razmer v času pandemije koronavirusa OBISKI BOLNIKOV na domovih na prve petke niso mogoči. V primeru smrtne nevarnosti nas pokličite!

SV. KATARINA SIENSKA
Ko ji je bilo kakih dvajset let, se ji je v videnju prikazal Jezus, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga, da bo pomagala prepričati papeža Gregorja XI., naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Rim, se je Katarina umaknila v rodno Sieno, potem ko je svojo nalogo izpolnila. Pozneje si je še veliko prizadevala, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi.
Komaj triintridesetletna je umrla v Rimu 29. aprila 1380. Za svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice, papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope (poleg Terezije Benedikte od Križa in sv. Brigite Švedske).

ŠMARNICE 2020
V petek začenjamo šmarnice. Dopoldne ob 9. uri bomo prebirali zgodbe o sv. Janezu Henriku Newmanu, ki jih je zapisal dr. Bogdan Dolenc, zvečer ob 19. uri pa bomo prisluhnili zgodbam za otroke z naslovom Največji dar, ki jih je napisala Marjeta Cerar.

PRVI PETEK
Leta 1673 je imela francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa, v katerem je Cerkev prosil, naj počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Jezus je vernike prav posebej prosil, naj »devet mesecev zapored na prve petke prejemajo sveto obhajilo«. Prošnja je bila povezana s posebno obljubo za vse, ki se bodo posvetili Presvetemu Jezusovem Srcu in spodbujali njegovo češčenje.

MAŠNI NAMENI in DAROVI
Sprejemamo mašne namene za mesec maj in junij. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Glede prostih terminov preverite na www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec oz. pokličite po telefonu 02 22 85 110.

Svoje darove za vzdrževanje cerkve in mašne namene lahko nakažete na TRR: SI56 0228 5026 2075 544
Koda namena: CHAR
Namen: Dar za cerkev
Sklic: 00 20200426

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
22. aprila 2020

Sveto spoštovanje zemlje
Ko danes obhajamo svetovni dan zemlje, smo poklicani, da ponovno najdemo smisel svetega spoštovanja zemlje, saj le-ta ni samo naš dom, ampak tudi dom Boga. Iz tega v nas izvira zavedanje, da smo na sveti zemlji!
Dragi bratje in sestre, »prebudimo estetski in kontemplativni čut, ki ga je Bog položil v nas« (Posinodalna apostolska spodbuda Querida Amazonia, 56). Preroštvo kontemplacije je nekaj, kar razumevamo predvsem pri avtohtonih ljudstvih, ki nas učijo, da ne moremo skrbeti za zemljo, če je ne ljubimo in ne spoštujemo. Ona imajo modrost »dobrega življenja« – ne v smislu, da se jim dobro godi, ampak da živijo v harmoniji z zemljo. To harmonijo imenujejo »dobro življenje«.
Hkrati potrebujemo ekološko spreobrnjenje, ki se mora izraziti v konkretnih dejanjih. Kot edina in medsebojno odvisna družina potrebujemo skupni načrt, s katerim bi preprečili grožnje našemu skupnemu domu: »Medsebojna odvisnost nas obvezuje, da mislimo na en sam svet, na skupni načrt« (LS, 164). Želel bi spodbuditi k organizaciji dogodkov, povezanih z obema tematikama, tudi na nacionalni in lokalni ravni. Dobro se je zbrati skupaj z različnih družbenih položajev ter začeti tudi z ljudskim gibanjem »od spodaj«.

Vir: www.vaticannews.vawww.vaticannews.va

ČEZ OSEM DNI JE PRIŠEL JEZUS

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu. (Jn 20,19-31)

Videli so Gospoda in se razveselili. Tomaž ni videl in ni veroval. Vsi so prejeli mir in Svetega Duha ter oblast odpuščanja grehov. Tomaž je izpovedal vero.
Gospod, odpri mi srce, da bom videl in veroval!

NAPOVEDNIK
Vsak dan lahko spremljate prenos bogoslužja prek naše spletne strani www.bazilika.info/prenos. Ob nedeljah je iz naše bazilike prenos sv. maše ob 8.30 po TV Exodus.

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

ZAKRAMENTI
Dokler velja prepoved zbiranja, je otežkočeno tudi prejemanje zakramentov.
KRSTI otrok bodo spet mogoči, ko se razmere umirijo in bo omogočeno zbiranje tudi po cerkvah. V primeru kakršnihkoli zdravstvenih zapletov pri nekrščenih otrocih, nas pokličite in opravite krst v sili!
Katoliška cerkev uči, da je krst potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in imajo možnost prositi za ta zakrament. Redna delivca krsta sta škof in duhovnik, lahko pa tudi diakon. Ko preti smrtna nevarnost more krstiti vsak človek, če le ima namen storiti to, kar dela Cerkev. Glavo kandidata tri krat oblije z vodo (ni potrebno, da je blagoslovljena) in izreka krstni besede: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Če ni neposredne smrtne nevarnosti, tisti, ki krščuje, najprej moli vero, nato otroka oz. kandidata oblije z vodo in pri tem izgovarja krstni obrazec. Če pa oseba že umira, opustimo vse druge obrede, krstitelj samo otroka oblije z vodo in obenem izgovarja običajne besede. Če je mogoče, naj bi bila pri krstu še kakšna druga priča. Če otrok (bolnik) ozdravi, se opravi sprejem že krščenega otroka v cerkvi, pri katerem se opravi celoten krstni obred brez oblivanja z vodo.
SPOVED: Podeljevanje zakramenta sprave je do nadaljnjega odpovedano. Duhovniki imamo prepoved spovedovanja do preklica. Samo v smrtni nevarnosti duhovnik lahko podeli zakrament bolniškega maziljenja, v tem primeru se obrnite na najbližjega duhovnika.
POROKE bodo spet mogoče, ko se uredijo razmere v zvezi z epidemijo koronavirusa. Priprava na zakon je trenutno zamrznjena, bodo pa odprti dodatni termini, takoj ko bo mogoče.
PRVO SVETO OBHAJILO je bilo načrtovano za 17. maj in bo prestavljeno v sredino meseca junija (14. 6.) – odvisno od razmer.
BOLNIŠKO MAZILJENJE podeljujemo samo v smrtni nevarnosti, v tem primeru se obrnite na najbližjega duhovnika.

MAŠNI NAMENI in DAROVI
Sprejemamo mašne namene za mesec maj in junij. Glede prostih terminov preverite na www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec oz. pokličite po telefonu 02 22 85 110.
Svoje darove za vzdrževanje cerkve in mašne namene lahko nakažete na TRR: SI56 0228 5026 2075 544
Koda namena: CHAR
Namen: Dar za cerkev
Sklic: 00 20200419

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
15. aprila 2020

Razumeti pomen besede »mir«
Današnja kateheza je posvečena sedmemu blagru, ki govori o »tistih, ki delajo za mir« in bodo imenovani Božji sinovi. Vesel sem, da je ta blagor na vrsti takoj po veliki noči, saj je Kristusov mir sad njegove smrti in vstajenja, kakor smo slišali v Pismu sv. Pavla. Da bi mogli razumeti ta blagor, je potrebno razložiti pomen besede »mir«, saj je le-ta lahko napačno razumljen ali včasih zbanaliziran.
Usmerjati se moramo med dvema idejama o miru: prva je svetopisemska, kjer se pojavi čudovita beseda shalom, ki izraža obilje, bujnost, blaginjo. Ko se v hebrejščini vošči shalom, se vošči življenje, ki je lepo, polno, obilno, pa tudi v skladu z resnico in pravico, ki se bosta dopolnili v Mesiji, knezu miru.
Drug pomen, kjer se besedo »mir« razume kot neke vrste notranjo umirjenost: sem miren, sem v miru … je nepopoln in ga ni mogoče absolutizirati, saj v življenju nemir lahko predstavlja pomemben trenutek za rast. Velikokrat je Gospod sam tisti, ki seje v nas nemir zato, da bi mu šli naproti, da bi ga našli. Gospod mora biti velikokrat »znamenje, ki se mu nasprotuje« (prim. Lk 2,34-35), da pretrese naše lažne gotovosti in nas privede do rešenja. In v tistem trenutku se zdi, da nimamo miru, vendar pa je Gospod tisti, ki nas postavi na to pot, da bi prišli do miru, ki nam ga bo dal On sam.
Vir: www.vaticannews.va

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. (Jn 20,1-9)

Učenka. Navsezgodaj. Kamen. Tek.
Učenca. Ukraden? Tek.
Prvi. Ponižnost.
Drugi. Vstopi.
Povoji. Prtič.
Vidi. Veruje.
Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!

NAPOVEDNIK
Vsak dan spremljajte prenos bogoslužja prek www.bazilika.info/prenos. Vse nedelje je iz naše bazilike prenos sv. maše ob 8.30 po TV Exodus.

Vstajenjska procesija letos odpade.

Spremljajte tudi prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

Katehetsko gradivo za verouk doma.

Λ – VELIKONOČA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.

VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Prva nedelja po veliki noči se od leta 2000 imenuje tudi nedelja Božjega usmiljenja. Sv. papež Janez Pavel II. se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sv. sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

MAŠNI NAMENI in DAROVI
Sprejemamo mašne namene za mesec maj. Glede prostih terminov preverite na spletni strani www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec oz. pokličite po telefonu 02 22 85 110.
Svoje darove za vzdrževanje cerkve in mašne namene lahko nakažete na TRR: SI56 0228 5026 2075 544
Koda namena: CHAR
Namen: Dar za cerkev
Sklic: 00 20200412

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
8. aprila 2020

Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro
Ti bi lahko ugovarjal: »Kaj naj storim z Bogom, ki je tako šibak, ki umre? Raje bi imel boga, ki bi bil močan, Boga, ki bi bil mogočen!« Vendar pa veš, moč tega sveta mine, medtem ko ljubezen ostane. Le ljubezen varuje življenje, ki ga imamo, saj objema naše krhkosti in jih preoblikuje. Božja ljubezen je tista, ki je na veliko noč ozdravila naš greh s svojim odpuščanjem, ki je iz smrti naredila prehod življenja, ki je spremenila naš strah v upanje, našo tesnobo v zaupanje. Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro. Da moremo z Njim resnično zaupati, da bo vse dobro. In to ni utvara, saj Jezusova smrt in vstajenje nista utvara: to je bila resnica. Zato nam je na velikonočno jutro rečeno: »Ne bojte se!« (prim. Mt 28,5). In tesnobna vprašanja glede zla ne izginejo naenkrat, ampak v Vstalem najdejo trden temelj, ki nam dopusti, da ne potonemo.
Jezus je spremenil zgodovino tako, da nam je postal blizu in je storil, da je postala, v kolikor je bila še vedno zaznamovana z zlom, zgodovina zveličanja. S svojo daritvijo na križu je Jezus premagal tudi smrt. Iz odprtega srca Križanega Božja ljubezen doseže vsakega izmed nas.

Vir: www.vaticannews.va

BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU
Veličasten je moral izgledati ta Jezusov prihod v Jeruzalem. Množice, spremstvo, »špalir«, mahanje z palmovimi vejami in oljkami … Predenj so na tla polagali svoje plašče in mu vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«
Kdo si ne bi zaželel takega sprejema? Vsi so ga navdušeno pričakovali in ga sprejeli … blagoslavljali so njegov prihod. In on je mirno jezdil na osličku in jim mahal v pozdrav. Kakšna idilična podoba.
Vendar ni bilo vse tako preprosto. Ta podoba se je v nekaj dneh razblinila kot milni mehurček. Lepe besede so postale pljunki in žalitve. Mahanje s palmovimi vejami in oljkami se je spremenilo v žuganje s pestmi. Radostno vzklikanje se je razraslo v rjoveče zahtevanje križanja. Polaganje plaščev predenj mu je odvzelo še njegovo suknjo. Žrebali so zanjo. Kako smo ljudje nepredvidljivi. Enkrat smo navdušeni do konca, v naslednjem trenutku pa smo že popolnoma nasprotnega mnenja. Zakaj tako nihamo, zakaj smo tako nestabilni?
Jezus je vedno odkrito govoril in učil, pa so ga vendar napačno razumeli in v njem pričakovali političnega rešitelja, ki jih bo rešil okupatorske oblasti Rimljanov. Zato, ker so nekateri prenapeteži hoteli spremeniti namen njegovega prihoda in ga spremeniti v zmagovalni pohod na Rimljani. On pa je prišel, da bi nas naučil ljubiti in spoštovati, videti in prisluhniti. Te prenapeteže bi lahko primerjali našim medijem, ki vedno navijajo in protežirajo, dajejo prednost svojim ciljem, ki jih vsiljujejo množicam. In tako se ustvarja javno mnenje. Če se laž velikokrat pove, postaja v zavesti ljudi to resnica… Le kako je lahko iz množice pristašev nastala v tako kratkem času nahujskana množica, ki je zahtevala njegovo smrt? Lahko se čudimo, zmajujemo z glavo, ali pa ugotovimo, da smo mi velikokrat podobni tej množici. Kolikokrat se damo zapeljati medijem, javnemu mnenju,…
Kdaj smo se nazadnje odločili za kako stvar po lastnem razmisleku in ne glede na mnenje drugih? Veliki teden, ki je pred nami, nam s svojo vsebino trka na srce: Ga boš tudi ti obsodil in zahteval križanje, zato, ker se ti ne da ljubiti in spoštovati? Ali pa boš stopil k njemu in mu pomagal nositi križ.

Obvestilo slovenskih škofov >>>

NAPOVEDNIK
Vsa bogoslužja lahko spremljate preko naše spletne strani www.bazilika.info/prenos, ob nedeljah pa ob 8.30 na TV Exodus.

Popoldne ob 15. uri je v naši baziliki DEKANIJSKI KRIŽEV POT, ki ga lahko spremljate preko naše spletne strani.

Katehetsko gradivo za verouk doma.

VELIKI ČETRTEK, 9. aprila
Spomin zadnje večerje – prve sv. maše in duhovništva. Po vsej Sloveniji bomo sv. mašo obhajali ob 18. uri. Lahko spremljate bogoslužje iz naše bazilike preko naše spletne strani ali pa prenos iz soboške stolnice na TV Exodus. Čez dan priporočamo molitev rožnega venca za duhovne poklice.

VELIKI PETEK, 10. aprila
Priporočamo molitev žalostnega dela rožnega venca križevega pota ob 15.00 (prek naše spletne strani ali na Radiu Ognjišče). Prav tako ste povabljeni, da spremljate križev pot papeža Frančiška v Rimu (TV SLO 1 zvečer).
Ob 18. uri bomo obhajali obrede velikega petka, ki jih lahko spremljate prek naše spletne strani.
V kolikor ne boste mogli spremljati, sami preberite pasijon po Janezu.

Kaj je strogi post in za koga ne velja?
Strogi post (odpoved mesu in da se lahko le enkrat v dnevu do sitega najemo) ne velja za vse, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let, ter za nosečnice in bolnike.

VELIKA SOBOTA, 11. aprila
Blagoslov jedil
Škofje določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji, radiu ali internetu.
Pripravite velikonočna jedila in se udeležite prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz naše bazilike ob 15. uri prek naše spletne strani (iz mariborske stolnice bo prenos na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in na TV SLO 2 ob 17.30).
Obenem lahko doma sami spoštljivo blagoslovite jedila.

Kako doma blagoslovim velikonočna jedila?
1. Znamenje križa
2. Desetka rožnega venca
3. Božja beseda
Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).
Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne.
Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)
Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen.
Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Velikonočna vigilija
V Sloveniji bomo povsod obhajali velikonočno vigilijo ob 20. uri. Povabljeni, ste da spremljate obred prek naše spletne strani s prižganimi svečami v svojih domovih.
Vabljeni k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).

VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA, 12. aprila
Vstajenjske procesije letos odpadejo.
Škofje vabijo vse vernike v Sloveniji, da se zjutraj zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo molitev z blagoslovom.

Blagoslov velikonočnega zajtrka
1. Znamenje križa.
2. Oče naš.
3. Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Sv. maše bomo darovali (brez udeležbe ljudstva) ob običajnih nedeljskih urah (8.30, 10h, 11.30 in 19h). Kot ponavadi ob nedeljah, bo prenos sv. maše po TV Exodus ob 8.30.
Vabljeni k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.20).
Spremljajte tudi prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

ZVONJENJE
Zvonjenje poteka ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Vsak ponedeljek ob 20.00 pa zvonimo z velikim zvonom in vabimo k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan lahko prižgete sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije.

MAŠNI NAMENI
S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, za zdravje, za potrpežljivo prenašanje trpljenja, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
Sprejemamo mašne namene za mesec maj. Glede prostih terminov preverite na spletni strani www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec oz. pokličite po telefonu 02 22 85 110.
Svoje darove za vzdrževanje cerkve in mašne namene lahko nakažete na TRR: SI56 0228 5026 2075 544
Koda namena: CHAR
Namen: Dar za cerkev
Sklic: 00 20200405

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike
Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek.
Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji.
Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi.
Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci, 1. aprila 2020

Razumeti, kaj je »čistost srca«
Pomembno je torej razumeti, kaj je »čistost srca«. Da bi to mogli storiti, si moramo zapomniti, da v Svetem pismu srce ne predstavlja le čustev, ampak je najintimnejši prostor človeškega bitja, notranji prostor, kjer je oseba tisto, kar resnično je. Tako je s svetopisemskega vidika.
Matejev evangelij pravi: »Če je luč, ki je v tebi, tema, kako velika je tema!« (6,23). Ta »luč« je pogled srca, je perspektiva, sinteza, točka, s katere se bere stvarnost (prim. Veselje evangelija, 143).
Vendar pa kaj pomeni »čist«? Kdor je čist v srcu, živi v Gospodovi prisotnosti, v srcu ohranja to, kar je vredno v odnosu z Njim; le tako lahko živi »poenoteno«, dosledno življenje, ki ni vijugasto, ampak preprosto.
Pustiti se učiti in voditi Svetemu Duhu
To notranje očiščenje pomeni prepoznavanje tistega dela srca, ki je pod vplivom zla – »Veste, oče, jaz čutim tako, mislim, tako, gledam tako, in to je slabo«: prepoznati je potrebno del, ki je slab, ki je obdan z zlom –, da bi razumeli, kako se vedno pustiti učiti in voditi Svetemu Duhu. Pot od srca, ki je bolno, grešno in ne more dobro videti stvari, ker je v grehih, k polnosti luči srca je delo Svetega Duha. On je tisti, ki nas vodi, da hodimo po tej poti. Preko te poti srca torej pridemo do tega, da vidimo Boga.

Vir: www.vaticannews.va