Avtor: br. Janez

VSI SMO POVABLJENI NA NEBEŠKO SVATBO

Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
(Mt 22,1-14)

Jezusove prilike na enostaven način pokažejo v čem je bistvo tematike, ki jo obravnava. Judovskim veljakom jasno pove, da so tudi oni povabljeni, da sedejo k njegovi svatbeni mizi, ampak tega žal nočejo storiti.
Namesto njih so povabljeni vsi ostali, kdor le hoče priti. Postavljen je le en pogoj – svatovsko oblačilo. Le-to lahko primerjamo belemu krstnemu oblačilu, ko oblečemo Kristusa in se včlenimo v Cerkev – Kristusovo skrivnostno telo.

NAPOVEDNIK
Popoldne ob 16.30 je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Pri večerni sv. maši ob 19. uri bo prepevala pevska skupina KUD MUSICA pod vodstvom Roberta Feguša.

Prihodnjo soboto, 17. 10., bo pri nas od 10. do 18. ure potekala DUHOVNA OBNOVA ZA BIRMANCE iz naše župnije.

Prihodnjo nedeljo, 18. 10., pri sv. maši ob 11.30 prepeva KVARTET SONČNICE iz Nazarij.

Prihodnjo nedeljo, 18. 10., ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

bl. CARLO ACUTIS, 12. oktober
Carlo Acutis je mlad italijanski fant, ki je pri 15 letih (*3. 5. 1991 – +12. 10. 2006), dozorel za nebesa. Julija 2018 ga je papež Frančišek razglasil za častitljivega Božjega služabnika in včeraj je bil v Assisiju razglašen za blaženega.
Le kaj je na tem fantu tako izjemnega, da še danes privlači množice mladih in odraslih?
Na prvi pogled bi morda rekli, da je bil izjemno bister: s šolo ni imel težav, brez velikega truda je dobival dobre ocene, sam se je naučil igrati saksofon, predvsem pa je bil zelo nadarjen za računalništvo in informatiko: seveda je znal uporabljati računalniške programe, delati filmčke, kar je bil eden izmed njegovih priljubljenih konjičkov, izdelovati spletne strani ipd., bil je tudi dober programer.
Pravi razlog ni niti to, da je vedno rad priskočil na pomoč sošolcem, brezdomcem … in je bil zelo priljubljen ter prijatelj z mnogimi.
Pravi razlog za njegovo izjemnost je globlji: vsakdanja udeležba pri sveti maši in molitev rožnega venca. Prav ste prebrali: fant, ki ne izhaja ravno iz verne družine, pa od svojega prvega obhajila pri sedmih letih dalje želi biti vsak dan pri sveti maši in nekako od dvanajstega leta dalje vsak dan moli rožni venec. In ta fant ni neki dolgočasnež ali mladostniški zanesenjak, ki bi posedal v cerkvi, se izogibal učenju in delu ter se zanašal na to, da mu bo že Bog pomagal. Ne, ne. Ta fant je živahen deček, prekipevajoč od življenja in energije, vesten v šoli, ustrežljiv med prijatelji. Brezdomce in tujce, ki jih srečuje na poti v šolo, ne le pozdravi, ampak jim tudi prinese hrano, stisne kakšen evro v dlan, … Rad hodi v naravo, se podi s svojimi štirimi psi, v počitniških mesecih uživa na morju, ker ima srečo, da njegovi stari starši živijo v obmorskem mestecu na jugu Italije, udeležuje se duhovnih vaj v Assisiju, kjer imajo počitniško hišico, in tam pobliže »srečuje« svojega priljubljenega svetnika sv. Frančiška Asiškega …

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 18. 10. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
7. oktobra 2020

Elijeva molitev
V Svetem pismu se Elija pojavi nenadoma, na skrivnosten način prihaja iz neke majhne, popolnoma odročne vasi; in na koncu bo pred očmi učenca Elizeja zapustil prizorišče na ognjenem vozu, ki ga bo odpeljal v nebo. Je torej mož, brez natančnega porekla, predvsem pa brez konca – ugrabljen je v nebo. Zato se je njegovo vrnitev pričakovalo pred prihodom Mesije; kot nekega predhodnika, tako so pričakovali Elijevo vrnitev.
Spisi nam Elija predstavljajo kot moža kristalno čiste vere. V njegovem imenu, ki bi lahko pomenilo »Jahve je Bog«, je zaobjeta skrivnost o njegovem poslanstvu. Tak bo vse življenje: nepodkupljiv mož, nezmožen bednih kompromisov. Njegov simbol je ogenj, podoba očiščujoče sile Boga. On sam bo kot prvi postavljen na preizkušnjo in ostal bo zvest. Je zgled vseh oseb vere, ki poznajo skušnjave in trpljenje, a nikoli ne popustijo pred idealom, za katerega so rojene.
Elija je Božji mož, ki postane zagovornik prvenstva Najvišjega. Pa vendar je tudi on primoran poravnati račune s svojimi šibkostmi.
V molitvi se vedno zgodi tole: trenutki molitve, ko čutimo, da nas dviga, in trenutki molitve v bolečini, suhosti, preizkušnjah. Tako je z molitvijo: pustiti, da nas nosi Bog, in prav tako pustiti, da nas tepejo slabe situacije in skušnjave.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS JE KROTAK IN V SRCU PONIŽEN

Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel:
»Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje,
ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim.
Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč.
Vse mi je izročil moj Oče
in nihče ne pozna Sina, razen Očeta,
in nihče ne pozna Očeta, razen Sina
in tistega, komur hoče Sin razodeti.
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi,
in jaz vam bom dal počitek.
Vzemite nase moj jarem in učite se od mene,
ker sem krotak in v srcu ponižen,
in našli boste počitek svojim dušam;
kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
(Mt 11,25-30)

Življenje sv. Frančiška Asiškega je čudovit prikaz, kako dati čast in slavo Gospodu. Ko je spoznal, da je Gospod njegovo največje bogastvo, je bil pripravljen pustiti vse drugo in slediti njegovemu evangeliju.
V vsem stvarstvu je znal opaziti in videti njegovo delo ter se v molitvi in premišljevanju umakniti v samoto, da bi spoznal njegovo voljo.
Gospod, naj tudi mi z veseljem in radostjo v krotkosti in ponižnosti sledimo tvojemu evangeliju in te slavimo!

NAPOVEDNIK
Danes zaradi slovesnosti NOVE MAŠE lazarista ROKA ŽLENDRA ob 10. uri, ne bo sv. maše ob 11.30! Hvala za razumevanje!

Popoldne ob 16. uri bo na Viču v Ljubljani br. JAN DOMINIK BOGATAJ izrekel SLOVESNE ZAOBLJUBE za vse življenje v frančiškanskem redu.
Podprimo ga z molitvijo!

V prihajajočem tednu začenjamo tudi z rednimi srečanji vseh odraslih skupin: študenti FŠD ob ponedeljkih zvečer ob 20h, ob sredah ob 19h skavti PP, zvečer ob 20h Frančiškova mladina.

V torek, 6. 10., ob 20. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

V petek, 9. 10., popoldne priromajo iz salezijanske župnije sv. Janeza Boska ob SPOMINSKEM DNEVU KRSTA božjega služabnika salezijanca ANDREJA MAJCNA.

V petek, 9. 10., ob 20. uri je redno srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

V soboto, 10. 10., ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 11. 10., popoldne ob 16.30 je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Prihodnjo nedeljo, 11. 10., bo pri večerni sv. maši ob 19. uri prepevala pevska skupina pod vodstvom Roberta Feguša.

ANDREJ MAJCEN SDB
Božji služabnik Andrej Majcen se je rodil v Mariboru, v naši župniji Matere usmiljenja, kak kilometer oddaljen od cerkve (Meljska cesta 67), in sicer 30. septembra leta 1904. Nekaj dni zatem, v nedeljo 9. oktobra 1904, je bil v naši cerkvi tudi krščen: Sam je zapisal: »Moj najsvetejši dan je za vse življenje ostal 9. oktober. Večkrat v življenju sem obnovil krstne obljube. V cerkvi Matere usmiljenja sem bil deležen milosti vseh milosti, da sem postal Božji otrok.«
Mati Marija (roj. Šlik) je bila zavzeta vernica in Frančiškova tretjerednica. Ko je imel Andrej tri leta, so se preselili najprej na Kozje, dve leti pozneje pa v Krško: tu je hodil v šolo, prejel prvo sv. obhajilo in birmo. S petnajstimi leti je odšel na študij v Maribor: obiskoval je Moško učiteljišče in štiri leta pozneje diplomiral. V ta čas sodijo spodbudni nasveti očeta in matere, ki ju je zvesto upošteval. Mati ga je spodbujala: »Na Marijo nikar ne pozabi. Ko boš šel na učiteljišče, ne pozabi mimogrede stopiti za trenutek v cerkev pri frančiškanih, pri enih vratih lahko greš noter, pri drugih pa ven.«
Umrl je v Ljubljani, 30. septembra 1999, na svoj 95. rojstni dan.
Priporočajmo se Božjemu služabniku Andreju Majcnu: nagovarja nas kot goreč misijonar, kot skrben vzgojitelj, kot vesel, pristen in srečen redovnik in duhovnik, kot neutruden spovednik in duhovni voditelj.
Več >>>

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 11. 10. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Polona Lovrec
• ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
• ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
30. septembra 2020

Pripraviti prihodnost skupaj z Jezusom, ki rešuje in zdravi
Prejšnje tedne smo v luči evangelija skupaj razmišljali o tem, kako ozdraviti svet, ki trpi zaradi slabega stanja, na katerega je pokazala in ga poudarila pandemija. Prehodili smo poti dostojanstva, solidarnosti in subsidiarnosti, nepogrešljive poti za pospeševanje človeškega dostojanstva in skupnega dobrega. Kot Jezusovi učenci smo sklenili, da sledimo njegovim korakom, s tem ko se odločamo za revne, premislimo uporabo dobrin in skrbimo za skupen dom. Sredi pandemije, ki nas muči, smo se pričvrstili na načela družbenega nauka Cerkve ter se pustili voditi veri, upanju in ljubezni. Tu smo našli trdno pomoč, da smo delavci preobrazbe, ki sanjajo na veliko, se ne zaustavijo pred ozkosrčnostmi, ki ločujejo in ranijo, ampak spodbujajo nastajanje novega in bolj-šega sveta.
Želel bi, da se ta pot ne bi končala s temi mojimi katehezami, ampak da bi lahko še naprej hodili skupaj ter »imeli pogled uprt v Jezusa« (Heb 12,2), kakor smo slišali na začetku; pogled uprt v Jezusa, ki rešuje in zdravi svet. Jezus, ki obnavlja in spravlja vsako ustvarjeno bitje, nam poklanja darove, ki so potrebni, da ljubimo in ozdravljamo, kakor je to On znal delati, ter tako skrbimo za vse, brez rasnega, jezikovnega ali narodnega razlikovanja.
Vir: www.vaticannews.va

GREŠNIKI POJDEJO V BOŽJE KRALJESTVO

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva:
»Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina.
Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹
Ta je odgovóril: ›Nočem.‹
Toda pozneje se je premislil in šel.
Stopil je k drugemu in rekel isto.
Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel.
Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?«
Rekli so: »Prvi.«
Jezus jim je dejal:
»Resnično, povem vam:
Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.
Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli,
cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli.
Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali,
da bi mu verjeli.«
(Mt 21,28-32)

Jezusove prilike vedno znova pokažejo svojo veličino, ker na preprost način izluščijo bistveno sporočilo. Izpolnjevanje očetove volje se ne zgodi z besedami ampak z dejanji. Bodimo torej izvrševalci očetove volje, prisluhnimo njegovi Besedi in jo sprejmimo v svoj življenjski vsakdan.
Gospod, nakloni nam moči in poguma, da bomo lahko vsak dan udejanjali tvojo voljo!

NAPOVEDNIK
Popoldne ob 17. uri bo srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V soboto, 3. 10., bomo po večerni sv. maši obhajali SPOMIN SMRTI SV. FRANČIŠKA (Transitus).

Prihodnjo nedeljo zaradi slovesnosti nove maše, ki bo ob 10. uri, ne bo sv. maše ob 11.30! Hvala za razumevanje!

NOVA MAŠA
Slovesnost nove maše našega župljana lazarista ROKA ŽLENDRA bomo obhajali na Frančiškovo nedeljo, 4. oktobra 2020 ob 10. uri (maše ob 11.30 takrat ne bo!). Zaradi sedanjega poslabšanja razmer, bo na slovesnosti možna udeležba samo za omejeno število ljudi z vstopnico. Vstopnico oz. svoje mesto na slovesnosti nove maše lahko naročite v pisarni ali po e-pošti!
Vstop v cerkev bo takrat mogoč le z vstopnico oz. t.i. sedežno kodo, ki jo boste prejeli ob prijavi v pisarni. Na vstopnici oz. sedežni kodi bo tudi navedeno, pri katerih vratih vstopite: desna ali leva stranska vrata v cerkev, oz. pri pisarni.
Ne pozabite na zaščitno masko in razkuževanje rok!
Hvala za razumevanje!

NADANGELI, 29. september
V Svetem pismu stare in nove zaveze se po imenu predstavljajo trije nadangeli: Mihael, Gabriel in Rafael. Njihova osebna imena pomenijo njihovo poslanstvo. Mihael (‘kdo kakor Bog?’) nastopa kot voditelj angelov, ki dosežejo sijajno zmago v boju s satanom in njegovimi angeli. Gabriel (‘božji junak’) je kot božji poslanec oznanil rojstvo Janeza Krstnika in Jezusa Kristusa, zato velja za ‘angela učlovečenja’. Rafael (‘božje zdravilo’) je spremljal mladega Tobija in je ozdravil njegovega oslepelega očeta.

SV. HIERONIM, 30. september
30. septembra goduje sv. Hieronim. V letih 2019 in 2020 obeležujemo 1600. obletnico smrti sv. Hieronima, prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev.
Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je, kakor je tudi vsem znano, oznaka ‘quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit’. Malo verjetno je namreč, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s stičiščem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo.
S tega sveta se je sveti Hieronim poslovil 30. septembra leta 419 ali 420, torej slavimo 1600. obletnico svetnikovega odhoda v večnost.

SV. FRANČIŠEK, 4. oktober
Na predvečer praznika sv. Frančiška, 3. oktobra, vsako leto obhajamo spomin smrti, imenovan Transitus (lat. prehod). Sv. Frančišek, ki je s svojim načinom življenja pokazal, kako živeti evangelij in je sam postal Kristusova podoba, je tudi po osmih stoletjih izziv in spodbuda, da bi mu sledili.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
23. septembra 2020

Subsidiarnost in krepost upanja
Da bi prišli iz krize boljši, mora biti uresničeno načelo subsidiarnosti, pri čemer se avtonomija in sposobnost za iniciativo upoštevata pri vseh, predvsem pa pri zadnjih. Vsi deli telesa so potrebni in, kakor pravi sv. Pavel, deli, za katere se zdi, da so najslabotnejši ali manj pomembni, so v resnici najpotrebnejši. V luči te podobe lahko rečemo, da načelo subsidiarnosti vsakemu dopušča, da prevzame svojo vlogo za skrb in usodo družbe. Uresničevanje načela subsidiarnosti daje upanje v prihodnost, ki je bolj zdrava in pravična; in to prihodnost gradimo skupaj, ko se odpiramo za večje stvari in razširjamo svoja obzorja. Ali skupaj ali pa stvari ne funkcionirajo. Ali delamo skupaj za izhod iz krize, na vseh družbenih ravneh, ali pa ne bomo nikoli prišli ven. Priti ven iz krize ne pomeni nekoliko polakirati sedanje situacije, da se bodo stvari zdele malo bolj pravične. Priti ven iz krize pomeni spremeniti. In dejansko spremembo delajo vsi, vse osebe, ki oblikujejo narod. Vseh poklicev. In vsi skupaj, vsi v skupnosti. Če tega ne storijo vsi, bo rezultat negativen.
V eni od prejšnjih katehez smo videli, kako je solidarnost pot za izhod iz krize: povezuje nas in nam omogoča, da najdemo trdne predloge za bolj zdrav svet. A ta pot solidarnosti potrebuje subsidiarnost.
Vir: www.vaticannews.va

BOŽJA DOBROTA PRESEGA ČLOVEKOV POGLED

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹
Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.« (Mt 20,1-16)

Iz odlomka lahko razberemo dva poudarka:
1. biti najet za delo, ni samo po sebi umevno, včasih je treba čakati ves dan;
2. plačilo za delo ni odvisno od najemnika ampak je stvar dogovora.
Gospod, nakloni mi moči in vztrajnosti, da bom lahko vstopil v tvoj vinograd, in razsvetli mi razum, da bom znal uvideti tvojo dobroto.

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 11.30 danes prepeva vokalna skupina MATER MISERICORDIAE pod vodstvom g. Aleša Marčiča.

V petek in soboto, 25. in 26. 9., bo pri nas potekala PRIPRAVA NA ZAKON.

Prihodnjo nedeljo, 27. 9., ob 17. uri bo srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

KATEHEZA / VEROUK
Prejšnji teden smo pričeli z rednimi veroučnimi srečanji za osnovnošolske otroke.

NOVA MAŠA
Slovesnost nove maše našega župljana lazarista ROKA ŽLENDRA je bila zaradi koronavirusnih razmer prestavljena na Frančiškovo nedeljo, 4. oktobra 2020 ob 10. uri (maše ob 11.30 takrat ne bo!). Zaradi poslabšanja razmer, bo na slovesnosti možna udeležba samo za omejeno število ljudi z vstopnico. Prihodnjo nedeljo bo mogoče prevzeti brezplačne vstopnice.
Hvala za razumevanje!

MENJAVA OKEN
V minulih tednih ste lahko opazili, da je južna stran našega samostana osvežila svojo podobo, saj je bila očiščena fasada in zamenjana okna v pritličju in v prvem nadstropju, kjer je študentski dom. Dejavnosti v pevski sobi in učilnici bodo sedaj potekale v mirnem okolju kljub hrupu z ulice in trgov, ogrevanje v zimskem času pa bo bolj učinkovito. Dela še niso končana, saj bodo obnovili tudi pločevino na simsih in zidarska dela okoli oken.
V prihodnjih letih nas čaka še sanacija vzhodne in zahodne fasade ter atrija. Hvala vsem, ki ste s svojimi darovi že pomagali pri zajetni investiciji.
Bog povrni!

SVETI PATER PIJ (1887-1968)
Kot duhovnik ni bil poseben pridigar, bil pa je spovednik brez primere. Bil je tudi velik molivec in mistik ter nosilec Kristusovih ran … in bil je velik redovnik, brat kapucin, vesel v družbi sobratov, zavzet redovnik v izpolnjevanju redovniške poklicanosti. Redovniško bratstvo ga je odpiralo v sočutju do vseh ljudi. Tistih, ki so prihajali k njemu k spovedi in duhovnemu vodstvu, tistih, ki so se zbirali k molitvi in obhajanju svete maše, ubogih in preprostih ljudi tiste pokrajine, ki so živeli v revščini in trdoti vsakdanjega življenja v suhi, skalnati, malorodovitni pokrajini, ki je težko preživljala svoje prebivalce. Bil je izjemno sočuten do bolnikov in trpečih ter do ljudi, ki so prihajali k njemu k spovedi, čeprav je bil večkrat tudi trd in zahteven, a vedno vesel in dobrohoten, ko so po njegovem posredovanju prejeli očiščenje in novo življenje.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 27. 9. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Ivana Račel, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Josip Markanovič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
16. septembra 2020

Skrb za skupen dom in kontemplativna drža
To skrb moramo nameniti tudi našemu skupnemu domu: zemlji in vsakemu ustvarjenemu bitju. Vse oblike življenja so med seboj povezane in naše življenje je odvisno od življenja ekosistemov, ki jih je Bog ustvaril in nam naročil, da zanje poskrbimo. […] Stvaritve imajo vrednost same po sebi in »vsaka na svoj način odseva žarek neskončne Božje modrosti in dobrote«. Ta vrednost in ta žarek Božje luči je treba odkriti in, da bi ga odkrili, je treba ustvariti tišino, treba je poslušati in treba je kontemplirati.
Popačena interpretacija svetopisemskih besedil o stvarstvu je prispevala k temu napačnemu pogledu, ki vodi v izkoriščanje zemlje vse do njene zadušitve. Izkoriščati stvarstvo – to je greh. Mislimo, da smo v središču ter si domišljamo, da zasedamo mesto Boga. In tako uničujemo harmonijo stvarstva, harmonijo Božjega načrta. Postanemo roparji in pozabimo svojo poklicanost, da skrbimo za življenje. Seveda lahko in moramo obdelovati zemljo za življenje in se razvijati. A delo ni sinonim za izkoriščanje in vedno ga mora spremljati skrb: orati in varovati, delati in oskrbovati … To je naše poslanstvo. Ne moremo si prizadevati za stalno rast na materialni ravni, ne da bi skrbeli za skupen dom, ki nas sprejema.
Vir: www.vaticannews.va

ODPUŠČANJE NIMA MEJE

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.
Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.
Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.
Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.« (Mt 18,21-35)

Ljudje silno hrepenimo po tem, da bi nam bilo odpuščeno, če karkoli naredimo narobe, sami pa zelo težko odpuščamo, kar je Jezus čudovito ponazoril v priliki. Odpuščanje je Božja lastnost.
Gospod, odpri nam oči, da bomo znali zaznavati stisko ljudi okoli sebe in jim pomagati, da bodo lahko dostojno živeli.

NAPOVEDNIK
Popoldne je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Slovesnost NOVE MAŠE našega župljana lazarista Roka Žlendra je bila zaradi koronavirusnih razmer prestavljena na Frančiškovo nedeljo, 4. oktobra 2020. Upamo, da bomo tokrat slovesnost lahko izpeljali!

KATEHEZA / VEROUK
V ponedeljek, 14. septembra, pričenjamo z rednimi veroučnimi srečanji za osnovnošolske otroke.

POVIŠANJE SV. KRIŽA
Skoraj 300 let je bil Gospodov grob in križ globoko zakopan v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo je njegova mati Helena dala kopati tam, kjer je moral biti Gospodov grob in križ. Razkrili so grob in našli križ.
Konstantin je dal nad Gospodovim grobom sezidati cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev Svetega križa, ali kakor navadno pravimo cerkev Božjega groba. Cerkvi sta bili med seboj povezani, sta bili posvečeni 13. septembra 335. V veličastni cerkvi Božjega groba (Svetega križa) so naslednji dan, to je 14. septembra, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje.
Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali „povišanje svetega križa“. Tako je posvečenje dvojne cerkve skupaj z izpostavitvijo ostankov Jezusovega križa bilo povod za najstarejši praznik v čast svetemu križu.

ŽALOSTNA MATI BOŽJA
V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti. Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba. Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred morilskim Herodom. Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem. Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega. Šesto je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje. Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.

VTISNJENJE RAN
Sv. Frančišek je veliko časa preživel v molitvi in samoti, kjer je nabiral moči za apostolsko oznanjevanje in pričevanje v svetu. V enem takih odmikov od sveta na gori La Verna, ko se je postil pred praznikom sv. nadangelov Mihaela, Rafaela in Gabriela, je prejel tudi znamenja Kristusovih ran (stigme).

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 20. 9. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
9. septembra 2020

Ljubezen in skupno dobro
Ljubezen se torej ne omejuje na odnose med dvema ali tremi osebami ali med prijatelji ali v družini, ampak gre onkraj. Obsega državljanske in politične odnose, vključno z odnosom do narave. Ljubezen je vključujoča. Ker smo družbena in politična bitja, je eden od najvišjih izrazov ljubezni ravno družbeni in politični izraz, ki je ključen za človeški razvoj in pristopanje k vsaki vrsti krize. Vemo, da ljubezen daje rodovitnost družinam in prijateljstvom; a prav je spomniti, da daje rodovitnost tudi družbenim, kulturnim, ekonomskim in političnim odnosom, s tem ko nam pomaga graditi »civilizacijo ljubezni«, kot je to rad rekel sv. Pavel VI. in tako tudi sv. Janez Pavel II. Brez tega navdiha, prevlada kultura egoizma, brezbrižnosti, odmetavanja. Torej, odvreči, kogar nočem imet rad, ki ga ne morem ljubiti ali ki se mi zdi nekoristen v družbi. Celotno življenje staršev za prizadetega otroka. To je ljubezen. In sovražniki, politični nasprotniki se nam zdijo prizadeti politiki, tako se zdi. Samo Bog vé, če so ali niso. A mi jih moramo ljubiti, moramo se pogovarjati, moramo graditi to civilizacijo ljubezni, to politično in družbeno civi-lizacijo, civilizacijo edinosti vsega človeštva. Nasprotno, vojne, ločitve, zavisti, tudi vojne v družini … Kajti inkluzivna ljubezen je družbena, je družinska, je politična … Ljubezen doseže vse.
Vir: www.vaticannews.va