OZNANILA na 26. nedeljo med letom, 30.9.2018

Zakaj kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila. In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje obesiti mlinski kamen na vrat in ga vreči v morje. (Mr 9,41-42)

ALI MORAMO RESNIČNO KAJ ODSEKATI?
Sodobna medicinska znanost je ponosna, da ji v vedno večji meri uspeva presajanje organov. Ponosna je tudi, kadar se ji posreči ponovno »prišiti« k telesu ud, ki je bil po nesreči odrezan ali odsekan. Ta prizadevanja je treba pozdraviti, saj je njihov namen, da bi imel človek čim bolj sposobno in neokrnjeno telo. Jezus pa nam v današnjem evangeliju svetuje nekaj čisto nasprotnega: človek naj si sam odseka roko ali nogo in izdere oko. Kolikor vedo povedati življenjepisci svetnikov, doslej tega Jezusovega nasveta menda še nihče ni vzel povsem resno. Ne poznamo svetnika, o katerem bi brali ali slišali, da si je odsekal roko ali nogo ali izdrl oko. To trditev bo treba nekoliko popraviti. Mnogi so vzeli Jezusovo naročilo resno, zelo resno. Le dobesedno ga niso vzeli. Saj tudi Jezus ni mislil na njegovo dobesedno izvrševanje. Gorje nam, če bi! Kdo bi še smel imeti roke, noge in oči, ko jih je pa tolikokrat zlorabil in uporabil za greh? Ali je na človeku sploh kaj, kar ga ne pohujšuje? Ali na primer naš jezik ni nič kriv in bi ga ne bilo velikokrat bolje odrezati kot poslušati, kako seje pohujšanje? In naša ušesa, ali so ta nedolžna? Jezusova misel je naslednja: če ti je kakšna stvar ali oseba tako draga in tako pri srcu, kot ti je roka, noga in oko, in je za nič na svetu ne bi dal od sebe – pa te ta stvar ali oseba vodi v pogubo – premisli, kaj je zate bolje: ali da se te reči ali osebe odrečeš, ali pa da skupaj z njo drviš v pogubo. Jezus svetuje duhovno presajanje organov! Težko je reči, ali je manj boleče od telesnega. Je pa prav tako potrebno; če ne morda še bolj.
Po: F. Cerarju

NAPOVEDNIK

OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
V mesecu oktobru vas vsak večer ob 18.00 vabimo k skupni molitvi rožnega venca. Za vsak dan bomo določili molitveni namen, za katerega bomo molili rožni venec.
Molitveni nameni:
Ponedeljek, 1. 10.: Po namenu Svetega očeta
Torek, 2. 10.: Za zakonce
Sreda, 3. 10.: Za preganjane kristjane
Četrtek, 4. 10.: Za ljudi v stiski
Petek, 5. 10.: Za umirajoče
Sobota, 6. 10.: Za odvisnike
Nedelja, 7. 10.: Za nezaposlene

Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega Frančiškovi redovi obhajajo spomin njegove smrti – TRANSITUS. V baziliki bomo ta spomin obhajali v sredo, 3. oktobra, po večerni sveti maši.
V četrtek, 4. oktobra, je za Frančiškove redove slovesni PRAZNIK SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA.

MOLITVENA SREČANJA
V četrtek pred prvim petkom, 4. oktobra, vas vabimo k molitveni uri za nove duhovne poklice. Z oktobrom spet začnemo z rednimi molitvenimi srečanji pred Najsvetejšim, ki bodo vsak četrtek ob 18. uri.

V petek, 5. oktobra, bo ob 20.00 SEJA ČLANOV ŽPS. Lepo vabljeni.

V soboto, 6. oktobra, bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Pri sveti maši ob 9. uri boste lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši bomo nadaljevali druženje v samostanski dvorani.
Lepo prosimo, da ostarelim in bolnim omogočite to srečanje. Če kdo nima prevoza, nam sporočite in bomo prišli po vas. Gospodinje lepo prosimo za pecivo.

V nedeljo, 7. oktobra, bo ob 17.00 SREČANJE I. ZAKONSKE SKUPINE.

V soboto, 20. oktobra, vas vabimo na ŽUPNIJSKO ROMANJE k sv. Jerneju v Rogatcu, sv. Križu v Rogaški Slatini, k Čenstohovski Materi Božji v Kostrivnici in k Mariji Tolažnici v Žetalah. Prispevek za romanje je 15 €. Prijave sprejemamo do nedelje, 14. oktobra 2018.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 7. 10. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Claudio Korošec

DUHOVNA ISKRICA
Gospod, osvobodi me poželenj, ki sem jim zapadel in me delajo bolnega. Osvobodi me mojih domišljavosti, ki me popačijo, me delajo tako groznega. Gospod, osvobodi me moje lakomnosti, ki me vara in dela tako prostaškega. Osvobodi me strasti po stvareh, ki moje lakote tako ne morejo potolažiti. Imam dvoje oči, dragocene kot diamanti, usta, da si lahko zažvižgam, in zdravje, ki ga ni treba plačati. Gospod, to mi je dovolj. Imam sonce na nebu in streho nad glavo. Imam mizo in dovolj hrane. In ljudi, ki jih lahko ljubim. Gospod, to mi je dovolj!
P. Bosmans

SVETNIK TEDNA
1. oktober
TEREZIJA DETETA JEZUSA
Devetemu otroku, ki je prišel na svet 3. januarja 1873, sta pobožna starša dala ime Francoise Therese (Frančiška Terezija), vendar jo bodo vedno klicali le Therese ali Petite Therese (Mala Terezija). Leta 1877 je mama Zelie umrla za rakom. Oče vdovec je tako živel sam s hčerami, v katerih pa je zorel redovniški poklic Terezije in še prej njenih sester. Konec maja leta 1887 je petnajstletna Terezija svojemu očetu razodela željo, da bi vstopila v karmeličanski samostan, v katerem sta že bili njeni sestri Pavlina in Marija. Oče je bil takoj pripravljen ustreči želji svoje hčere. Z njo se je boril, da bi prišla v samostan. Po pravilih strogega karmeličanskega reda ne sme v samostan nihče, ki ni star vsaj dvajset let – Terezija pa jih še petnajst ni imela! Terezija je sklenila poskusiti vse, da se ji vrata Karmela odpro. 9. aprila 1888 je res vstopila v karmeličanski samostan v Lisieuxu, kjer sta jo že čakali dve sestri. Petnajstletna redovnica je bila svojim redovnim sestram zgled v vseh krepostih. V samostanu je preživela devet let pod imenom ‘sestra Terezija Deteta Jezusa’. Zadnja štiri leta je bila voditeljica novink, s katerimi je imela zanimive pogovore o redovnem življenju. 30. septembra 1897 je v samostanu umrla za jetiko.