Kategorija: Oznanila MB

JEZUS SE BO RODIL MARIJI, JOŽEFOVI ZAROČENKI

»Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skri-vaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljud-stvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospo-dov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.« (Mt 1,8-24)

Ta dva lika, Marija in Jožef, ki sta po veri kot prva sprejela Jezusa, nas uvajata v skrivnost Božiča. Marija nam pomaga, da zavzamemo držo razpoložljivosti za sprejem Božjega Sina v svoje konkretno življenje, v svoje meso. Jožef pa nas spodbuja, da vedno iščemo Božjo voljo, ter z zaupanjem gremo za njo. Oba sta pustila, da se jima je Bog približal.
»Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni: Bog z nami« (Mt 1,23), torej Bog blizu nas. Odprem mu vrata, ko me kaj prosi za druge, v molitvi. To oznanilo upanja, ki se bo spolnilo na božič, naj vodi k izpolnitvi pričakovanja Boga tudi v vsakem od nas, v vsej Cerkvi in v številnih malih, ki jih svet prezira, a jih Bog ljubi in se jim približa.

Papež Frančišek

FRANČIŠKOVI BRATJE S SODELAVCI ŽELIMO VSEM,
KI NAS BERETE IN Z NAMI SODELUJETE,
MIRNE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE.

DNEVI PRED BOŽIČEM

Od ponedeljka, 22. 12., do srede, 24. 12., smo vam na voljo za sveto spoved: med 8. in 12. uro ter med 14. in 20. uro. V sredo spovedujemo samo do 18. ure, ker je prvi sveti večer. Prosimo, da to upoš-tevate – hvala!

SVETI VEČER

Prva sveta maša bo ob 21. uri, druga ob polnoči – prav lepo povabljeni. Ob 21h sodeluje otroški zbor Mehurčki, ob pol-noči vokalna skupina Mater Misericordiae. Ob 23.40 bo v cerkvi kratek program. Naj vse nas nagovori skrivnost božičnega večera – BOG JE Z NAMI, BODIMO TUDI MI Z NJIM IN DRUG Z DRUGIM.

GOSPODOVO ROJSTVO

Slovesni praznik Gospodovega rojstva bomo obhajali s sv. mašami kot ob nedeljah: pri sv. maši ob 8.30 bo prepeval župnijski zbor, ob 10h otroški zbor Mehurčki in ob 11.30 zbor Laudamus. Dobrodošli v naši baziliki ob praznovanju Jezusovega rojstnega dne.

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA

Drugi dan božične osmine, na praznik sv. Štefana, diakona in prvega mučenca, bodo sv. maše ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h – lepo povabljeni! Pri nas častimo tudi Najsvetejše, ki ga bomo izpostavili ob 8h in potem po vsaki sv. maši do 11. 30. Popoldan pa zaradi ogleda jaslic ponovno častimo Najsvetejše od 18. ure naprej do večerne sv. maše – PRIDITE – MOLIMO!

SV. JANEZ EVANGELIST
Tretji dan božične osmine praznuje evangelist Janez. Po njegovi priprošnji bomo blagoslovili vino s prošnjo, da bi ga zdravi in po pameti pili.

ZADNJA BAZILIKA

Zakaj zadnja? Zato, ker bomo z novim letom 2026 dobili nova oznanila pod imenom BAZILIKA in SVETA TROJI-CA. Trudili se bomo pripravljati skupna oznanila obeh župnij, Maribor − sv. Marija in Sv. Trojica v Slov. goricah, ki ju od 1. 8. letos upravljamo iz Maribora. Naj nas skupna oznanila še bolj povežejo in širijo obveščenost med nami.

ŽIVE JASICE V SV. TROJICI

Turistično društvo občine Sv. Trojica v Slov. goricah vabi na tradicionalno upri-zoritev živih jaslic, ki bo potekala po zgodovinskem trojiškem trgu. Predstavi bosta božični dan ob 18h in na dan sv. Štefana ob 18h – prav lepo povabljeni in dobrodošli v Trojici.

BLAGOSLOV OTROK

Na nedeljo Svete družine, 28. 12., bomo pri vseh sv. mašah blagoslovili otroke.

OGLED JASLIC

Skupaj z župnijo Sv. Trojica v Slovenskih goricah organiziramo enodnevno roma-nje − ogled jaslic: muzej jaslic na Brezjah, Tekčeve jaslice v Tržiču in jaslice v cerkvi sv. Jakob v Kamniku. Romanje bo v so-boto, 3. januarja 2026. Prijave sprejema-mo v župnijski pisarni.

DOHODNINA ZA ŽUPNIJO ALI SAMOSTAN

Spoštovani, 1 % dohodnine lahko na-menite našemu samostanu ali župniji. Obrazci so v cerkvi zadaj na mizici. Po-vabljeni in naprošeni, da izkoristite to priložnost – hvala za vašo darežljivost.

PAPEŽ LEON XIV.

CIKEL KATEHEZ – JUBILEJ 2025
JEZUS KRISTUS NAŠE UPANJE
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta
8. Velika noč kot končni počitek nemirnega srca – Mt 6,19-21

Sreda, 17. december 2025
Nemir je znamenje, da se naše srce ne giblje naključno, neurejeno, brez cilja ali namena, ampak je usmerjeno k svojemu končnemu cilju, kar je »vrnitev domov«. Pristni počitek srca ni v posedovanju dobrin tega sveta, ampak v doseganju tistega, kar ga lahko v celoti izpolni, in to je Božja ljube-zen ali, bolje rečeno, Bog Ljubezen. Ta zaklad pa lahko najdemo samo tako, da ljubimo bližnjega, ki ga sre-čamo na poti: brate in sestre iz mesa in krvi, katerih navzočnost je izziv in spodbuda za naše srce, saj ga kliče, naj se odpre in daruje. Bližnji te prosi, da upočasniš, ga pogledaš v oči, včasih tudi spremeniš načrte, morda spremeniš smer.
Predragi, to je skrivnost premikanja človeškega srca: vrniti se k izvoru svojega bivanja, živeti veselje, ki ne pojenja in ki ne razočara. Nihče ne more živeti brez smisla, ki presega trenutno in minljivo. Človeško srce ne more živeti brez upanja, brez zavedanja, da je ustvarjeno za polnost in ne za pomanjkanje.
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-12/papez-nemir-srca-nas-usmerja-k-ljubezni-boga-ki-daje-resnicni.html

 

JANEZ KRSTNIK SPRAŠUJE O KRISTUSU

“Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« (Mt 11,2-11)

V evangeliju smo slišali Krstnikovo vprašanje iz ječe, kjer se nahaja. Krstnik, ki je naznanil prihod Sodnika, ki bo spremenil svet, sedaj občuti, da je svet ostal isti. Dal je torej vprašati Jezusa: »Ali si ti tisti, ki mora priti? Ali naj čakamo drugega? »Ali si ti ali naj čakamo drugega?« V zadnjih dveh, treh stoletjih so mnogi vprašali: »Si res ti? Ali svet se mora bolj radikalno spremeniti? Ti tega ne boš storil?« Pa so prišli številni preroki, ideologi, diktatorji, ki so rekli: »Ni on! Ni spremenil sveta! Mi smo!« In so ustvarili svoje imperije, svoje diktature, svoj totalitarizem, ki naj bi spremenil svet. In ga je spremenil, toda na uničevalen način. Danes vemo, da za temi velikimi obljubami ni ostalo nič drugega kot velika praznina in ogromno uničenje. Niso bili oni.
In tako moramo ponovno videti Kristusa in vprašati Kristusa: »Si ti?« Gospod bo na tih, zanj značilen način odgovoril: »Vidite, kaj sem napravil. Nisem napravil krvave revolucije, nisem s silo spremenil sveta, toda prižgal sem toliko svetilk, ki so medtem skozi tisočletja napravile veliko svetlobno cesto.«
Papež Benedikt XVI.

9-DNEVNICA PRED BOŽIČEM

Vse večere od 16. do 23. 12. bomo prepevali odpev in psalm:
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo preno-vil Jeruzalem.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Glej, prišel bo Bog in človek iz Da-vidove hiše, da sede na prestol: in videli boste, naše srce se bo radova-lo.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Glej, prišel bo Gospod, naš zavet-nik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja ve-soljne zemlje.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal: če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Prišel bo Gospod, kakor dež pada na plano; in v njegovih dneh bo iz-šla pravica in miru obilnost; in moli-li ga bodo vsi kralji zemlje, vsa ljud-stva mu bodo služila.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Rodilo se nam bo Dete, močni Bog ime bo njegovo, sedel bo na presto-lu Davida Očeta in gospodoval bo; njegova oblast bo na njegovi rami.
* Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in nje-gov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi ve-soljne zemlje, in mir bo na naši zem-lji, ko bo prihajal.
* Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ s pričakovanjem Jezu-sovega rojstva. Daj, da ga bomo tu-di letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika. Po Kristusu na-šem Gospodu.
Amen.

SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI

Ves teden bomo duhovniki na voljo za spoved: med svetimi mašami bosta v spovednici dva.
V petek, 19. 12., in v soboto, 20. 12., pa od 8h do 12h in od 14h do konca večerne svete maše.

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA

Prihodnjo nedeljo nam bodo skavti zopet prinesli LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki jo boste lahko prejeli pri vseh svetih mašah.

VABILO NA OGLED JASLIC

Skupaj z župnijo Sv. Trojica v Slo-venskih goricah organiziramo eno-dnevno romanje na ogled jaslic: muzej jaslic na Brezjah, Tekčeve jaslice v Tržiču in jaslice v cerkvi sv. Jakob v Kamniku. Romanje bo v soboto, 3. januarja 2026. Prijave že sprejemamo v župnijski pisarni. Ce-na s prevozom, kosilom in vstopni-no je 40 €.

PAPEŽ LEON XIV.: CIKEL KATEHEZ – JUBILEJ 2025
JEZUS KRISTUS NAŠE UPANJE
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta
7. Jezusova pasha (velika noč):
Končni odgovor na vprašanje naše smrti
Sreda, 10. december 2025
Dogodek Kristusovega vstajenja nam razodeva, da smrt ne nasprotu-je življenju, ampak je njegov sestav-ni del kot prehod k večnemu življe-nju. Jezusova velika noč nam v tem času, še vedno polnem trpljenja in preizkušenj, daje pred-okušati pol-nost tega, kar se bo zgodilo po smr-ti.
Vstali je bil pred nami v veliki pre-izkušnji smrti in je iz nje izšel zma-goslaven po zaslugi moči Božje lju-bezni. Tako nam je pripravil pro-stor večnega počitka, hišo, v kateri nas pričakujejo; dal nam je polnost življenja, v katerem ni več ne senc ne protislovij.
Po zaslugi njega, ki je umrl in vstal iz ljubezni, lahko s sv. Frančiškom smrt imenujemo »sestra«. Ko priča-kujemo z gotovostjo upanja vstaje-nje, nas varuje strahu, da bomo za vedno izginili in nas pripravlja na veselje življenja brez konca.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-12/papez-leon-xiv-smrt-ni-konec-ampak-je-prehod-k-polni-luci.html

SPREOBRNITE SE, PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO

Tiste dni je nastopil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreo-brnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: ›Pripravite Gospodovo pot, zravnajte nje-gove steze!‹ Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jerúzalema in iz vse Judêje in iz vse pokrajine ob Jórdanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu veliko farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam bo pokazal, kako naj ubežíte prihod-nji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta‹, kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako dre-vo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj. Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu prinesel sandale. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Vélnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki ne ugasne.« (Mt 3-1-12)

V adventnem času smo poklicani tudi mi, da poslušamo Božji glas, ki odmeva v puščavi sveta po Svetem pismu, še posebej, kadar je le-to oznanjeno z močjo Svetega Duha. Vera postane močnejša, če se pusti razsvetliti z Božjo Besedo, saj, »kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje« (Rim 15,4). Zgled poslušanja je Devica Marija: »Ko zremo življenje Božje Matere, ki je bilo popolnoma oblikovano po Besedi, odkrijemo, da smo tudi mi poklicani, naj vstopimo v skrivnost vere, po kateri pride Kristus prebivat v naše življenje. Vsak kristjan, ki veruje, kot nas spominja sv. Ambrož, v nekem smislu spočne in rodi Božjo Besedo« (Pos. apost. spod. Verbum Domini 28). (papež Benedikt)

NAPOVEDNIK

• V torek, 9. 12., je ob 20h srečanje zakonske skupine KK2.
• V četrtek, 11. 12., je ob 20h srečanje moške skupine.
• V nedeljo, 14. 12., je od 10h do 14.30 Družinska kateheza.
• V nedeljo, 14. 12., je od 16.30 srečanje OFS – bratov in sester svetnega reda Sv. Frančiška.

BREZMADEŽNA – 8. 12.

V ponedeljek obhajamo slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Svete maše bodo kot ob nedeljah, prav lepo povabljeni. Pri sv. maši ob 8.30 bo prepeval Župnijski pevski zbor, pri večerni pa zbor Laudamus.

SLAVILNI VEČER

V četrtek, 11. 12., ste ob 19.45 prav lepo vabljeni v našo župnijsko dvo-rano na Adventno slavljenje s sla-vilnimi pesmimi in tišino »Pripravite pot Gospodu« (Mr 1,3).

SREČANJE MINISTRANTOV

Ministranti in ministrantke vabljeni na srečanje in vajo pred božičnimi prazniki, ki bo v soboto, 13. 12., ob 10. 30 v zakristiji.

OBNOVA ORGELJ

Drugo leto (2026) bomo obnovili orgle. V februarju bo izvedena prva faza: zamenjava meha in vgradnja dodatnega motorja ter dogradnja žaluzij. Prva faza bo stala 15.000 €, druga, v kateri bo opravljeno kompletno čiščenje orgel in popravilo dotrajanih mešičkov, pa okrog 12.000 €. Zadnja velika obnova orgel je bila pred 33 leti (1992), zato je obnova več kot nujna za dobro orglanje, ki ga potrebujemo pri bogoslužju v naši baziliki.
Ponovno se obračamo na vas s prošnjo za darove, ki jih lahko na-kažete prek novega POS terminala, ki je v cerkvi pod korom, ali jih pri-nesete v župnijsko pisarno. Tudi vse nabirke na vsako prvo nedeljo v mesecu in za božične praznike, bo-do namenjene prav za obnovo orgel. Pripravili bomo tudi posebno pismo s položnico. Že vnaprej Bog povrni. Za vse dobrotnike bazilike in samostana vsako prvo soboto v mesecu darujemo sv. mašo. Zbrana sredstva bomo sproti mesečno oznanjali prek Oznanil.

STOJALO ZA ELEKTRIČNE SVEČE

Zaradi velike porabe sveč v naši baziliki in posledično velikega onesnaževanja z dimom in voskom bomo pri oltarju Lurške Matere Božje namestili stojalo, ki bo imelo 64 svečk, ki se bodo prižigale na elektriko ob darovanem daru ter bodo gorele primeren čas. Hvala za razumevanje in darove ob prižigu svečke.

MAŠNI NAMENI

Še naprej povabljeni, da darujete za sv. maše, tako v župnijski pisarni ali prek spleta. Med tednom darujemo sv. maše tudi iz župnije Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

PAPEŽ LEON XIV.
Pred odhodom z bejrutskega mednarodne-ga letališča, 2. decembra 2025

Papež ob koncu obiska Libanona: Izberimo mir kot pot, ne le kot cilj! »Nosim vas v svojem srcu«
»Odhod je pogosto težji kot prihod,« je dejal Leon XIV. ob koncu svojega prvega apostolskega potovanja, ki ga je 27. novembra začel v Turčiji in na-daljeval v Libanonu.

Močni kot cedre, rodovitni kot olj-ke
Papež je dejal, da je v teh nekaj dneh v Libanonu srečal številne ljudi in mnogim stisnil roko ter iz teh srečanj prejel upanje. »Močni ste kot cedre, ki rastejo na vaših čudovitih gorah, in rodovitni kot oljke, ki rastejo na rav-nicah, na jugu in ob morju,« je dejal in pozdravil vse pokrajine Libanona, ki jih ni mogel obiskati: »Tripoli in sever države, Beka in jug države, Tir, Si-don, svetopisemska mesta, vsa ob-močja, zlasti na jugu, ki se trenutno nahajajo v konfliktnih in negotovih razmerah. Vse vas objemam in izra-žam svojo željo po miru, skupaj z iskrenim pozivom: naj se napadi in sovražnosti končajo. Moramo prizna-ti, da oboroženi boj ne prinaša nobe-ne koristi. Medtem ko so orožja smr-tonosna, so pogajanja, posredovanje in dialog konstruktivni. Vsi izberimo mir kot pot in ne le kot cilj!«

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-12/papez-ob-koncu-obiska-libanona-izberimo-mir-kot-pot-ne-le-kot.html

BODITE BUDNI, DA BOSTE PRIPRAVLJENI

“Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Kakršni so bili Nóetovi dnevi, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potópom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe na ladjo, in niso ničesar slutili, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Ta-krat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi ostal buden in ne bi pústil vlomíti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt, 24,37-44)

Evangeljski odlomek (prim. Mt 24,37-44) nas uvede v eno najbolj mikavnih tem adventa, to je Gospodov obisk človeštva. Prvi obisk se je zgodil, to vsi vemo z učlovečenjem, Jezusovim rojstvom v betlehemski votlini; drugi se dogaja v sedanjosti, saj nas Gospod vsak dan nenehno obiskuje, hodi ob nas s svojo tolažečo prisotnostjo; in končno bo tudi zadnji obisk, ki ga izpovedujemo vsakič, ko molimo veroizpoved: »In bo spet v slavi prišel sodit žive in mrtve«. Danes nam Gospod govori o tem svojem zadnjem obisku, ki se bo zgodil ob koncu časov, in nam pove, kam bo prispela naša pot.
Evangelij nas ne želi prestrašiti, temveč odpreti naše obzorje za nadaljnje razsežnosti, še večje, ki po eni strani zmanjša pomen vsakodnevnim stvarem, a jim istočasno da še bolj dragocen in odločilen pomen. Odnos z Bogom, ki nas pride obiskat, osvetli vsako dejanje, vsako stvar v drugačni luči in jim da globlji, simbolni pomen. (papež Frančišek)

NAPOVEDNIK

•  V torek, 2. 12., je ob 20h srečanje zakonske skupine KK2.
• V petek, 5. 12., je ob 20h srečanje Župnijskega pastoralnega sveta.
• V nedeljo, 7. 12., je ob 16h sreča-nje zakonske skupine KK3.

9-DNEVNICA PRED 8. 12.

V čast Brezmadežni nadaljujemo z 9-dnevnico, ko bomo vsak večer zapeli Vsa lepa si, Marija.

POMEN ADVENTA – ADVENTNI VENEC

Pomen adventa
Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmu-je kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesa-njem.
Liturgična barva za ta čas je vijoliča-sta, kar pomeni spokornost.
Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag:
Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema pre-magana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo poseb-no simboliko:
− predstavljajo štiri mejnike (stvarje-nje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta);
− predstavljajo štiri strani neba: se-ver, jug, vzhod in zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlove-čenja za ves svet in vse ljudi;
− predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovin-ski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
− predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.
Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z name-nom, da pride do izraza opisana sim-bolika.

PRVI PETEK

Pred nami je zadnji prvi petek v kole-darskem letu. Vabljeni k prejemu za-kramentov, saj s tem posvečujete sebe in druge. Dan prej, na četrtek, molimo za nove duhovne poklice in dan po prvem petku, na prvo soboto, molimo k Božji Materi za svetost vseh pokli-canih.
Na prvi petek bomo obiskali tudi bol-nike na domu. Prosimo vas, da omo-gočite bolnim in ostarelim obisk du-hovnika na domu, še posebej pred božičnimi prazniki.

MIKLAVŽEVANJE – 5. 12. ob 17h

V petek nas bo obiskal sv. Miklavž. Z otroki in njihovimi starši se bo srečal v dvorani.

MAŠNI NAMENI

Še naprej povabljeni, da darujete za sv. maše, tako v župnijski pisarni ali prek spleta. Od tega tedna bomo v naši baziliki darovali svete maše tudi iz župnije Sv. Trojica v Slovenskih goricah.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
sreda, 26. novembra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025
Jezus Kristus, naše upanje
6. Upati v življenje da bi porajali življenje

Živeti namreč vključuje smisel, smer, upanje. In upanje deluje kot globoka spodbuda, ki nam pomaga hoditi v teža-vah; ki ne dopusti, da bi obupali v napo-ru potovanja; ki nam daje gotovost, da nas romanje življenja vodi domov. Brez upanja se življenje lahko zdi kot premor med dvema večnima nočema; kot kratek odmor med pred in po našem prehodu na zemlji. Upati v življenje pa pomeni vnaprej okušati cilj; verjeti kot gotovo tisto, česar še ne vidimo in ne otipamo; zaupati in se izročiti ljubezni Očeta, ki nas je ustvaril, ker nas je želel z ljubeznijo ter želi, da bi bili srečni.
Predragi, v svetu je razširjena bolezen pomanjkanja zaupanja v življenje. Kakor da bi se sprijaznili z negativno usodo, z odpovedjo. Obstaja nevarnost, da življe-nje ne bi predstavljalo več možnosti, pre-jete kot dar, ampak neznanko, skoraj grožnjo, pred katero se je treba zaščititi, da ne bi bili razočarani. Zato je danes bolj kot kdaj koli prej nujno potreben pogum.

V evangeliju Jezus nenehno potrjuje svo-jo skrb, ko zdravi bolnike, ozdravlja ra-njena telesa in duše, mrtvim ponovno daje življenje. Tako utelešeni Sin razodeva Očeta: grešnikom vrača dostojanstvo, podeljuje odpuščanje grehov in v svojo obljubo zveličanja vključi vse, zlasti obu-pane, izključene in oddaljene.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-11/papez-kristusova-velika-noc-nam-omogoca-da-na-zivljenje-gledam.html

DESNI RAZBOJNIK PROSI ZA SPREJEM V KRISTUSOVO KRALJESTVO

»Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pri-stopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva stori-la; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk, 23,35-43)

V evangeliju vidimo, da vsi zahtevajo od Jezusa naj stopi s križa. Posmehovali so se mu, saj je to bil njihov način, da sebe opravičijo, češ saj ni naša krivda, da si ti na križu, sam si kriv, saj če bi bil v resnici Božji Sin, judovski kralj, ti ne bi bil tam, ampak bi stopil s tega sramotnega mučilnega orodja in se rešil. Torej, če boš ostal tam, pomeni da nisi imel prav ti, ampak mi. Drama, ki se dogaja pod Jezusovim križem, je drama vseh ljudi pred Bogom, ki se razodeva takšen kot je, kot Ljubezen. V križanem Jezusu je sicer božanstvo izmaličeno, razgaljeno vsake vidne slave, a je vendar resnično in navzoče. Samo vera to zmore prepoznati; vera Marije, ki pridruži v svojem srcu še zadnji kamenček mozaika iz življenja svojega Sina. Ona še ne vidi vsega, a nadaljuje z zaupanjem v Boga, ko ponovno ponavlja svojo izročitev: »Glej, dekla sem Gospodova« (Lk 1,38). (papež Benedikt)

NAPOVEDNIK

 V četrtek, 27. 11. je ob 20h sreča-nje moške skupine.
 Naši skavti bodo tudi letos pri-hodnji vikend izdelali advente venčke in jih ponudili med vernike.

NOVI TEPIH V BAZILIKI

Po kar nekaj letih in težkem pričako-vanju novega, je bil na god sv. Marti-na, 11.11.2025 nameščen novi rdeči tepih v prezbiteriju. Darovalka Marija Žlender je s 1000 € v večji meri pri-spevala k novi pridobitvi – Bog povri.

TEDEN KARITAS

Letošnji Teden Karitas bo potekal od ponedeljka, 24. 11. 2025 do nedelje, 30. 11. 2025. Vodilna misel Tedna Karitas je »Na poti upanja«.
Sodelavce, prostovoljce Karitas in ljudi dobre volje vsakič znova vabi, da se pri srečevanju z ljudi v stiski, pogosto ni treba veliko, da jim pri-žgemo iskrico upanja. Včasih zadostu-je prijazna beseda, nasmeh, stisk roke ali objem. Še več pomeni, kadar člo-veku zares prisluhnemo, ga slišimo in sprejmemo v njegovi resničnosti in stiskah. Ko se ozremo nazaj na 35 let poti Slovenske karitas, lahko vedno znova potrdimo, da je naša pomoč mnogim vrnila vero, da bodo zmogli stopiti iz svojih stisk in zaživeti na novo. Vračala je tudi zaupanje v do-bro in v sočloveka, kar so ljudje še posebej občutili ob naravnih nesrečah, ko smo jim stali ob strani s svojo bli-žino in podporo. Prinašati upanje je naše poslanstvo, naš dar in tudi naša naloga. To pomeni vztrajati tudi ta-krat, ko je težko, ko ni pohval, ko se zdi, da je stiska prevelika.
Hvala Marici in Zlatku Fleisingerju za skrbno vodenje naše Župnijske kari-tas in vsem prostovoljcem, ki poma-gate ter vsem, ki na tak ali drugačen način darujete za karitativne potrebe. Nabirka prihodnje nedelje bo name-njena za karitativne potrebe.

SREČANJE ZA OSTARELE IN BOLNE

Tradicionalno srečanje bo v soboto, 29. 11. ob 9h s sv. mašo, med katero bo možnost prejema zakramenta bolniškega maziljenja. Po sv. maši sledi druženje s pogostitvijo.

VABILO

Katedrala svoboda in Univerza Alma Mater Europaea vabita na okroglo mizo Soglasja in nesoglasja v zgodo-vinskem trenutku, ki bo potekala v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri v Veliki predavalnici Univerze Alma Mater Europaea, Slovenska ulica 17, Maribor.

MIKLAVŽEVANJE – 5.12. ob 17h

Miklavž prosi, da mu pomagate obda-riti pridne otroke, zato zbira prijave po 12 € v župnijski pisarni – POHI-TITE S PRIJAVAMI.

POSTERMINAL

Tudi v naši župniji je mogoče porav-nati dar za sv. mašo ali darovati za potrebe župnije ali samostana preko POSterminala. Zaenkrat se nahaja v pisarni. Primerno namestitev v cerkvi še iščemo.

P. IVAN PLATOVNJAK

V nedeljo, 30. 11., na 1. adventno nas bo pri vseh dopoldanskih mašah nagovoril jezuit p. Ivana Platovnjak, ki deluje v Ljubljani. Tema bo o sočutju, spremljanju umirajočih in žalovanju po smrti.

9-DVENICA –  V čast Brezmadežni se prične v sobo-to, 29.11.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
sreda, 19. novembra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025
Jezus Kristus, naše upanje
5. Velikonočna duhovnost in celostna ekologija

Ko je to rekla, se je [Marija Mgdalena] obrnila in zagledala Jezusa, ki je stal tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Ona je mislila, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.« Jezus ji je rekel: »Marija!« Ona se je obrnila in mu po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj)-Jn 20,14-16

Tako se v miru sobote in lepoti vrta konča dramatičen boj med temo in sve-tlobo, ki se je razvnel z izdajo, zaporom, zapuščenostjo, obsodbo, ponižanjem in umorom Sina, ki »je ljubil svoje, ki so bili na svetu, in jim izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1).
Dragi bratje in sestre, Marija Magdalena se torej ni povsem motila, ko je verjela, da je srečala vrtnarja! V resnici je morala ponovno slišati svoje ime in razumeti svojo nalogo od Novega človeka, tistega, ki v nekem drugem Janezovem besedilu pravi: »Glej, vse delam novo!« (Raz 21,5). Pa-pež Frančišek nam je z okrožnico Lau-dato si’ pokazal na veliko potrebo po konteplativnem pogledu: če človek ni varuh vrta, postane njegov uničevalec. Krščansko upanje torej odgovarja na izzive, pred katere je danes postavljeno vse človeštvo, tako da se ustavi na vrtu, kamor je bil Križani položen kot seme, da bi spet vstal in obrodil mnogo sadov.
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-11/kateheza-o-celostni-ekologiji-ekolosko-spreobrnjenje-ni-loceno.html

STANOVITNO ČAKAJMO KRISTUSOV PRIHOD

»Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.«
Tedaj jim je govóril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. To se bo dogajalo, da boste pričevali zame. Vzemite si to k srcu, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati. Iz-dajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk, 21,5-19)

V današnjem evangeljskem odlomku sv. Luka prinaša v razmislek svetopisemski pogled na zgodovino in s tem Jezusove besede, ki pozivajo učence, naj jih ne bo strah, temveč naj se z zaupanjem soočijo s težavami, nerazumevanji in celo preganjanji ter ohranijo vero Vanj: »Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec« (Lk 21,9). Cerkev od vsega začetka, hvaležna za ta opomin, živi v molitvenem pričakovanju ponovne vrnitve svojega Gospoda, prepoznava znamenja časov in opozarja svoje vernike pred ponavljajočimi se mesijanizmi, ki vsake toliko časa naznanjajo skorajšnji ko-nec sveta. V resnici pa mora iti zgodovina svojo pot. Na njej so tudi človeške drame ter naravne nesreče. V njej pa se odvija tudi zveličavni načrt, ki ga je Jezus že dopolnil s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem. Cerkev nadaljuje oznanjevanje in udejanjanje te skrivnosti s pridiganjem, z obhajanjem zakramentov ter pričevanjem krščanske ljubezni. (papež Benedikt)

NAPOVEDNIK

 V soboto, 22.11. imajo otroci naše veroučne šole pred adventno srečanje od 10h do 12.30; ob 12h vabljeni na srečanje tudi starši, ki bodo deležni nagovora župnika.
 Prihodnja nedelja, 23. 11. je zadnja v cerkvenem letu, ko Cerkev praznuje slovesni praznik KRISTUA KRALJA VESOLJTSVA.

ZAHVALA KARITAS

Na zahvalno nedeljo ste v vrečke KARITAS darovali okrog 200 kg zelo kakovostne hrane in še nekaj denarnih sredstev – BOG POVRNI ZA VSE!

TEDEN ZAPOROV 2025

V tednu od 16. do 22. novembra bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Naslov letošnjega tedna zaporov je »Božja beseda ni vklenjena (2 Tim 2,9)«.

SV. ELIZABETA OGRSKA

Je skupaj z Ludvikom XIV. sozavetnica Frančiškovega tretjega reda in goduje 17. novembra. Zato se jutri spomnimo vseh bratov in sester, ki tudi v naši župniji prdeno delujejo na različnih področjih, predvsem pa molijo in pričuje v svetu. Vabljeni novi simpatizerji.

SV. CECILIJA − ZAVETNICA

Devica in mučenka sv. Cecilija je zavetnica vseh cerkvenih pevcev in glasbenikov, pevovodij in organistov. Tudi pri nas jih imamo kar nekaj: Franci, Marija, Božena, Cecilija, Klemen in mnogi drugi, predvsem pa pevci in pevke, ki nam pomagajo doživljati sv. mašo kot božansko liturgijo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Naj vam ne zmanjka veselja in poguma. Hvala tudi vsem, ki pripomorete k lepemu ljudskemu petju: Frančiški, Ivani, s. Bogomiri, Franju in drugim.

POMOČ SVETEMU MIKLAVŽU

Miklavž prosi, da mu pomagate ob-dariti pridne otroke, zato zbira prijave po 12 € v župnijski pisarni do nedelje, 23. 11. Miklavževanje bo v petek, 5. 12., ob 17h v župnijski dvorani.

SREČANJE ZA STAREJŠE IN BOLNE

Srečanje za vse ostarele in bolne bo čez 14 dni, v soboto, 29. 11., ob 9h. Pri sv. maši boste lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši sledi druženje v pevski sobi in kosilo.

IZ PISMA SLOVESNKIH ŠKO-FOV PRED NEDELJO, 23. 11.

Hvala vam, ker molite molitev za iz-polnitev Božje volje v naši domovini.
Hvala, ker se številni udeležujete devetdnevnice, ki traja do naslednje nedelje. Časa imamo še en teden. V tem tednu lahko vsak v moči Jezusa Kristusa naredi zelo veliko. Povabite vse svoje sorodnike, prijatelje in znance kot tudi tiste, ki ne hodijo redno k sveti maši, naj se udeležijo referenduma in glasujejo proti uvajanju kulta smrti v Sloveniji.
Ta petek, 21. novembra, razglašamo za dan molitve in posta za pravo spoznanje pred referendumom.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
sreda, 12. novembra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025
Jezus Kristus, naše upanje
4. Velikonočna duhovnost poživlja bratstvo »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12)

Bratstvo izvira iz globoke človeške dano-sti. Sposobni smo biti v odnosih, in če želimo, znamo med seboj graditi pristne odnose. Brez odnosov, ki nas podpirajo in bogatijo od začetka našega življenja, ne bi mogli preživeti, rasti in se učiti.
To nam kaže, kako je danes bolj kot kdaj koli prej nujno potrebno ponovno raz-misliti o pozdravu, s katerim se je sveti Frančišek Asiški obračal na vse ljudi, ne glede na njihov geografski in kulturni, verski in doktrinalni izvor: omnes frates je bil vključujoči način, s katerim je sveti Frančišek postavljal na isto raven vse ljudi, prav zato, ker jih je prepoznal po njihovem skupnem dostojanstvu, dialo-gu, sprejemanju in zveličanju. Papež Frančišek je ponovno ponudil ta pristop asiškega ubožca, ko je po 800 letih izpo-stavil njegovo aktualnost v okrožnici Vsi smo bratje. Beseda »vsi«, ki je bila za svete-ga Frančiška znamenje sprejemanja uni-verzalnega bratstva, izraža bistveno pote-zo krščanstva, ki je od vsega začetka oznanjalo veselo sporočilo, namenjeno zveličanju vseh, nikoli v izključni ali za-sebni obliki. To bratstvo temelji na Jezu-sovi zapovedi, ki je nova, ker jo je on sam uresničil kot popolno izpolnitev Očetove volje.
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-11/papezeva-kateheza-o-jezusovi-zapovedi-ljubezni-bratstvo-niso-ne.html

 

JEZUS GOVORI O TEMPLJU SVOJEGA TELESA

»Blizu je bila judovska velika noč in Jezus se je napotil v Jeruzalem. Našel je v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in pre-vrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so torej rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je torej vstal od mrtvih, so se spomnili učenci, da je o tem govoril, in verovali so Pismu in be-sedi, ki jo je bil povedal Jezus.« (Jn 2,13-22).

Vsakič, ko obhajamo posvetitev kakšne cerkve, nas to spomni na bistveno resnico, da je svetišče, narejeno iz opek, znamenje skozi zgodovino žive in delujoče Cerkve, torej tistega »duhovnega svetišča«, kakor pravi apostol Peter, katerega »živi kamen, zavržen od ljudi, a izbran ter dragocen za Boga« (1 Pt 2,4-8), je Kristus sam. Jezus je v evangeliju današnjega bogoslužja, ko je govoril o templju, razodel osupljivo resnico, da Božji tempelj ni samo zgradba, narejena iz opek, ampak je predvsem njegovo telo, narejeno iz živih kamnov. V moči krsta postane vsak kristjan del Božje stavbe (prim. 1 Kor 3,9), še več, postane Božja Cerkev. Duhovna zgradba, Cerkev, skupnost ljudi, posvečenih s Kristusovo krvjo ter z Duhom vstalega Gospoda, zahteva od vsakega od nas, da je v skladu z darom vere in da hodi po poti krščanskega pričevanja. Ni pa to lahko, to vemo vsi … biti v življenju skladen z vero ter pričevanjem. Iti moramo naprej ter storiti, da bo naše življenje vsak dan skladno s tem. (papež Frančišek)

NAPOVEDNIK

 V četrtek, 13. 11., ima ob 20h srečanje moška skupina.

ZAHVALA

Vsakoletna zahvalna nedelja kliče k hvaležnosti. Še enkrat vsem in vsa-komur posebej hvala, da moremo skupaj skrbeti za baziliko in samo-stan ter graditi Cerkev tukaj v Mari-boru.
Iz zahvale nadškofa msgr. Alojzija Cvikla: »Dragi bratje in sestre! Hvala vam, da imate čut za naše skupnosti, za vsa župnijska in druga občestva. Hvala za vsak vaš prispevek, ki ga dajete, vsak po svojih zmožnostih. Eni bolj vidno, drugi tiho in neopazno, eni bolj z delom, drugi z molitvijo, eni z materialnimi in finančnimi prispevki, drugi z molitvijo in darovanjem svojega trpljenja.«

NADŠKOFIJSKO SREČANJE

Srečanje za tajnike ŽPS, člane tajništev, župnike in člane škofijskega pastoralnega sveta bo v soboto, 15. 11., v pastoralnem centru župnije Maribor – Sv. Janez Bosko, Engeslova 66, Maribor. Srečanje se začne ob 9. uri. Lepo povabljeni!

POMOČ SVETEMU MIKLAVŽU

Miklavž prosi, da mu pomagate obdariti pridne otroke, zato zbira prijave po 12 € v župnijski pisarni do nedelje, 23. 11. Miklavževanje bo v petek, 5. 12., ob 17h v župnijski dvorani.

SREČANJE ZA STAREJŠE IN BOLNE

Srečanje za vse ostarele in bolne bo v soboto, 29. 11., ob 9h. Pri sv. maši boste lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši sledi druženje v pevski sobi in kosilo.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE

Zdravstveno osebje bo spet na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE, obenem pa bodo zainteresiranim opravili tudi MER-JENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 11. 11., od 9.30 do 11.00.

MAŠNI NAMENI

Vabljeni k darovanju za mašne na-mene, tako prek spleta kakor v župnijski pisarni. Ob ponedeljkih, tor-kih in četrtkih sta lahko zjutraj ob 9h dva mašna namena.

PRIPRAVA NA REFERENDUM – 23. 11.

Molimo in prosimo, da bomo razumeli pomembnost odhoda na referendum in obkrožiti NE smrti iz usmiljenja do trpečih. Življenje je za kristjana sveto od spočetja do na-ravne smrti. Nam kristjanom ne sme biti vseeno, da nam svet kot usmiljenje do trpečih, osamljenih in dr-gače bolnih, ponuja strup za smrt. Naša naloga je sočutno skrbeti drug za drugega, še posebej pa biti blizu umirajočim – to je Jezusova drža.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
sreda, 5. novembra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025
Jezus Kristus, naše upanje
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta
3. Velika noč daje upanje v vsakdanjem življenju

Pred našo človeško krhkostjo velikonočno oznanilo postane skrb in ozdravljenje, povečuje upanje pred strašnimi izzivi, pred katere nas vsak dan postavlja življenje na osebni in globalni ravni. Z vidika velike noči se Via Crucis [pot križa, križev pot] spremeni v Via Lucis [pot luči]. Potrebno je okusiti in premišljevati veselje po boleči-ni, v novi luči ponovno prehoditi vse stop-nje, ki so bile pred vstajenjem.
Velika noč ne odstrani križa, ampak ga premaga v izjemnem dvoboju, ki je spremenil človeško zgodovino. Tudi naš čas, zaznamovan z mnogimi križi, kliče po zarji velikonočnega upanja. Kristusovo vstajenje ni neka ideja, teorija, ampak je dogodek, ki je temelj vere. On, Vstali, nas na to po Svetem Duhu še naprej spominja, da bi lahko bili njegove priče tudi tam, kjer človeška zgodovina ne vidi svetlobe na obzorju. Velikonočno upanje ne razočara. Zares verovati v veliko noč na vsakdanji poti po-meni temeljito preoblikovati svoje življenje, biti spremenjeni, da bi spreminjali svet s krotko in pogumno močjo krščanskega upa-nja.
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-11/papez-pri-katehezi-spremenjeni-da-bi-z-mocjo-krscanskega-upanj.html

 

 

VESELITE SE VAŠEGA PLAČILA V NEBESIH

»Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mt 5,1-12a).

Med spominom in upanjem je še tretja razsežnost, to je pot, ki jo moramo prehoditi in po kateri hodimo. In kako hoditi po poti, ne da bi se zmotili? Katere so luči, ki mi bodo pomagale, da ne bom zgrešil poti? Kateri je navigator, ki nam ga je dal Bog sam, da ne bi zgrešili poti? To so blagri, ki nas jih je naučil Jezus v evangeliju. Ti blagri – krotkost, uboštvo v duhu, pravičnost, usmiljenje, čistost srca – so luči, ki nas spremljajo, da ne bi zgrešili poti: to je naša sedanjost.
Prosimo danes Gospoda, naj nam da milost, da nikoli ne bi izgubili spomina, da nikoli ne bi skrivali spomina; naj nam da milost upanja, saj je upanje Njegov dar: da bi znali upati, gledati obzorje, da ne bi ostajali zaprti pred zidom. Vedno je potrebno gledati obzorje in upanje.
(papež Frančišek, petek, 2. november 201

NAPOVEDNIK

• V nedeljo, 2. 11., ima ob 16h srečanje zakonska skupina KK4.
• V torek, 4. 11., ima ob 20h srečanje zakonska skupina KK3.
• V petek, 7. 11., je ob 20h seja Župnijskega pastoralnega sveta.
• V soboto, 8. 11., je ob 10. uri srečanje MINISTRANTOV.
• V nedeljo, 9. 11., od 10.00 do 14.30 poteka Družinska kateheza.
• V nedeljo, 9. 11., je ob 16.30 srečanje Frančiškove družine – OFS.

OBLETNICA IMENOVANJA BAZILIKE MATERE USMILJENJA

V petek, 7. novembra, bo minilo 119 let od imenovanja naše cerkve za baziliko Matere Usmiljenja; tako stopamo proti jubileju, ki ga bomo obhajali prihodnje leto 2026. Dan imenovanja je tudi možnost prejema popolnega odpustka. Izkoristimo milosti, ki nam jih Bog naklanja.

PRVI PETEK V NOVEMBRU

Pred nami je dan, ki nas kliče k prejemu zakramentov in zadoščevanju za osebne grehe in grehe vsega sveta. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim ob 18.30.

ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM

Molimo pred Najsvetejšim pol ure pred večerno sv. mašo in prosimo za nove duhovne poklice.

PRVA SOBOTA V MESECU

Dan, ko molimo k Mariji za osebno svetost in svetost vseh poklicanih, to so duhovniki in redovniki.

PRIHODNJA NEDELJA

Naslednja nedelja je posvečena obletnici posvetitve lateranske bazilike, ki je mati vseh cerkva po vsem katoliškem svetu, zato bodo vse maše od obletnice posvetitve cerkve.

ZAHVALNA NEDELJA

Druga nedelja v novembru je tudi zahvalna nedelja. Vse besedice HVALA dobijo svojo polnost in težo v zahvalni nedelji, zato bomo po vsaki sv. maši zapeli Zahvalno pesem. Frančiškani v Mariboru se zahvaljujemo vsem Vam, ki nas spremljate, za nas molite in vztrajno po svojih močeh darujete vsako ne-deljo in praznike v pušico. Skupaj zmoremo graditi Božje kraljestvo v naši župniji.

MAŠNI NAMENI

Vabljeni k darovanju za mašne na-mene, tako prek spleta kakor v župnijski pisarni. Ob ponedeljkih, tor-kih in četrtkih sta lahko zjutraj ob 9h dva mašna namena.

PRIPRAVA NA REFERENDUM – 23. 11.

Molimo in prosimo, da bomo razumeli pomembnost odhoda na referendum in obkrožiti NE smrti iz usmiljenja do trpečih. Življenje je za kristjana sveto od spočetja do na-ravne smrti.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
torek, 28. oktobra 2025:

Papež: Vojna ni nikoli sveta, samo mir je svet, ker ga želi Bog

Sveti oče se je v torek, 28. oktobra 2025, popoldan v Koloseju skupaj z verskimi voditelji z vsega sveta udeležil sklepnega dogodka mednarodnega molitvenega srečanja za mir, ki ga vsako leto organizira Skupnost sv. Egidija.

Vojna ne pomaga soočati ali razrešiti konfliktov
Uvodoma je papež Leon XIV. spomnil, da so konflikti prisotni povsod, kjer je življenje, vendar pa ni vojna tista, ki jih pomaga soočati ali razrešiti. »Mir je nenehna pot sprave. Zahvaljujem se vam, da ste prišli sem, da bi molili za mir ter svetu pokazali, kako odločilna je molitev. Človeško srce se mora namreč razpoložiti za mir in v meditaciji se odpre, v molitvi se odpre, v molitvi izstopi iz sebe. Vstopiti vase, da bi izstopili iz sebe. To pričujemo, ko današnjemu človeštvu ponujamo neizmerne zaklade starodavnih duhovnosti.
Svet je žejen miru: potrebuje resnično in trdno dobo sprave, ki bo končala zlorabo in razkazovanje moči ter brezbrižnost do pravičnosti. Dovolj je vojn z njihovimi bolečimi kupi mrtvih, z uničenjem, izgnanstvi. Danes skupaj izražamo ne samo svojo odločno voljo po miru, ampak tudi zavedanje, da ima molitev veliko moč sprave. Kdor ne moli, zlorablja vero, celo za ubijanje. Molitev je gibanje duha, odprtost srca. Ni kričanje, ni razkazovanje, niso verski slogani, uporabljeni proti Božjim stvaritvam. Verujemo, da molitev spreminja zgodovino ljudstev.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-10/papez-vojna-ni-nikoli-sveta-samo-mir-je-svet-ker-ga-zeli-bog.html