Kategorija: Oznanila MB

BOG ODPUŠČA SKESANEMU GREŠNIKU

»Tisti čas je Jezus nekaterim, ki so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge, povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabe-žljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dva-krat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opra-vičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,9−14).

Današnja Božja Beseda nam ponuja tolažeče upanje tudi tam, kjer je navzoča in poosebljena molitev tistega, ki ‘ne odneha, dokler Najvišji ne bo posegel, dokler ne bo pravičnim prisodil in vzpostavil pravičnost’ (Sir 35,21-22). Tudi ta povezava med molitvijo in pravičnostjo nam da misliti na mnoge situacije po svetu, še posebno na Bližnjem vzhodu. Vpitje ubogega in zatiranega najde takojšen odziv pri Bogu, ki želi posredovati, da bi odprl pot rešitve za svobodno prihodnost, za obzorje upanja. (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

 Zaradi počitnic v tem tednu, ki je pred nami, ni verouka!

MISIJONSKA NEDELJA

Bog povrni za vaše darove, ki ste jih darovali ob misijonski nedelji, več kot 1.132 €.

27. OKTOBER – DUH ASSISIJA

Vsako leto se bratje in sestre po Frančiškovih cerkvah še posebej spomnimo Duha Assisija, ki ga je 27. 10. 1986 začel zdaj že sv. Janez Pavel II, ko je v Assisiju zbral vse različne predstavnike verstev, da so skupaj molili za mir. Glede na situa-cijo v svetu je ta asiški duh po 39. letih še kako potreben. Zato goreče molimo in prosimo, Bog obvaruj nas vojne!

1. NOVEMBER – VSI SVETI

Zadnji dan tedna, ki je pred nami, obhajamo slovesni in zapovedani praznik Vseh svetih. Svete maše bo-do v baziliki kot ob nedeljah. Po-poldan pa se dobimo na pokopali-ščih, kjer bodo molitve za rajne in blagoslov pokopališč.
Popoldne bodo MOLITVE ZA PO-KOJNE na mariborskih pokopali-ščih:
– KAMNICA: ob 14.00 sv. maša v cerkvi, ob 15.00 blagoslov grobov,
– DOBRAVA: ob 14.00,
– POBREŽJE: ob 15.00.

MOLITEV ZA POKOJNE

Na VSE SVETE POPOLDNE bomo v naši baziliki ob 17.30 pred Najsve-tejšim začeli z molitvijo vseh štirih delov rožnega venca in vse pokojne priporočili Božjemu usmiljenju.

POPOLNI ODPUSTEK

Povabljeni, da pred tem praznikom in v prvih 8. dneh novembra prej-mete zakrament svete spovedi in ta-ko izpolnite enega glavnih pogojev za prejem popolnega odpustka. Sevda so še drugi pogoji, kto je pre-jem presvetaga obhajila in molitev vere ter po papeževem namenu Očenaš in Zdrava Marija. Odpustek namenimo za rajne

2. NOVEMBER – SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

Letos obhajamo dan spomina na drage rajne prav na nedeljo, zato bodo vse maše za rajne; barva mašnega plašča je ta dan vijolična ali črna.

MAŠNI NAMENI

Vabljeni k darovanju za mašne namene, tako prek spleta kakor v župnijski pisarni.

NOVEMBRSKA PISMA

Tradicionalno vsako leto v novembru ob večerih potekajo sv. maše za vse pokojne, ki ste jih priporočili v molitev v tako imenovanih »Novembrskih pismih«. Vzemite jih in jih čim prej vrnite v nabiralnikih pri župnijski pisarni ali v zakristijo.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
22. oktobra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, naše upanje
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta
2. Kristusovo vstajenje, odgovor na človekovo žalost

Jezus povabilo sprejme in z njima sede k mizi. Nato vzame kruh, ga razlomi in jima ga ponudi. V tistem trenutku ga učenca spoznata … On pa takoj izgine izpred njiju (Lk 24,30-31). Dejanje lomljenja kruha jima odpre oči srca, ponovno razsvetli pogled, ki jima ga je zameglila obupanost. In tako vse postane jasno: skupna pot, nežna in močna beseda, luč resnice … Takoj se ponovno razplamti veselje, energija spet teče skozi utrujene ude, spomin ponovno postane hva-ležen. Učenca se hitro vrneta v Jeruzalem, da bi o tem povedala drugim.
Naj nam je nepričakovano veselje pri učence-ma iz Emavsa prijetni opomin, ko pot postane težka. Vstali radikalno spremeni perspektivo, vlije upanje, ki napolni praznino žalosti. Vstali hodi z nami in za nas po poteh srca. Pričuje o porazu smrti, potrjuje zmago življenja, kljub sencam Kalvarije. Zgodovina ima še veliko upanja na dobro.
Priznati vstajenje pomeni spremeniti pogled na svet: vrniti se k luči, da bi spoznali Resnico, ki nas je rešila in nas rešuje. Sestre in bratje, vsak dan bodimo budni, ko se čudimo veliki noči vstalega Jezusa. Samo On iz nemogočega naredi mogoče!

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-10/sveti-oce-pri-katehezi-kristusovo-vstajenje-cloveka-ozdravlja-z.html

BOG POMAGA DO PRAVICE

»Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosi-la: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hôtel, potem pa je re-kel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlego-vat.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Po-vem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Lk 18,1−8).

Svetopisemska besedila, ki smo jih slišali, nam predstavljajo nekatere zglede, ki nas navdihujejo pri naši izpovedi vere, ki je vedno izpoved upanja, saj vera in upanje skupaj odpirata svet za božjo moč, moč dobrega. Zgled za to sta vdova iz današnje evangeljske prilike ter Mojzes iz druge Mojzesove knjige. Ob vdovi iz evangelija (prim. Lk 18,1-8) pomislimo na ‘majhne’, tiste najbolj obrobne, pa tudi na pokončne in preproste ljudi, ki trpijo zaradi nadvlade drugih ter se čutijo nemočne pred trajajočim družbenim zlom in so v skušnjavi, da obupajo. Takšnim Jezus ponavlja, naj opazujejo to vdovo, s kakšno žilavostjo je vztrajala ter na koncu dosegla, da ji je krivični sodnik prisluhnil. …. Molitev, ki nas jo je naučil Jezus in ki doseže višek v Getsemaniju, ima značaj boja, saj nas odločno postavlja ob Gospoda v boju proti krivičnosti ter zmagi nad zlom z dobroto. Molitev je orožje ‘majhnih’ in ubogih v duhu, ki zavračajo vsako obliko nasilja. Še več, nanj odgovarjajo z evangeljskim nenasiljem ter s tem pričujejo, da je resnica Ljubezni močnejša od sovraštva in smrti. (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

• V nedeljo, 19. 10., je ob 16h sreča-nje zakonske skupine KK2.
• SREČANJE ZA BRALCE PRI SV. MAŠI, STARE IN NOVE, bo v petek, 24. 10., po večerni sv. maši v župnijski dvorani.

MISIJONSKA NEDELJA

Bog povrni za vaše darove, ki ste jih darovali ob današnji misijonski nedelji.
POROČILO O MISIJONSKI NABIRKI LANSKEGA LETA Lansko leto na Misijonsko nedeljo smo v Sloveniji zbrali 342.356,98 EUR. Naša pomoč je bila usmerjena v Etiopijo za redno pomoč in po-moč za katehiste v 4 škofijah, za iz-gradnjo in obnovo 4 župnišč, 1 stavbe za arhiv ter izgradnjo, obnovo in vzdrževanje 2 samostanov. Del pomoči je bil namenjen tudi za nadaljnje šolanje duhovnikov in re-dovnic iz misijonskih držav.
Po svetu trenutno deluje 35 slovenskih misijonarjev v 24 državah.

KATEHUMENAT

Priprava odraslih na prejem zakramentov uvajanja v krščansko vero (krst, spoved, obhajilo in birma). Uvodno srečanje bo v torek, 21. 10., ob 19.30 v stolnem župnišču v Mariboru, Slomškov trg 20. Srečanja bosta vodila uršulinka s. Andreja Godnič in stolni župnik Danijel Lasbaher. Pohitite s prijavami na tel.: 02-251-8432 ali stolna.zupnija.mb@rkc.si.

SVETOLETNO ROMANJE

Naslednjo soboto, 25. 10., romamo na Homec pri Slovenj Gradcu skupaj tri župnije: Sveta Trojica, frančiškani Maribor in Marija Snežna. Avtobus je poln, nekaj posameznikov je na čaka-nju, nobena fara pa sama v tem tre-nutku ni napolnila avtobusa, zato mo-ramo biti drug drugemu hvaležni, da si bomo s sodelovanjem romanje omo-gočili. Iz Svete Trojice se odpeljemo ob 7.00 proti Mariji Snežni, od tam pa ob 7.30 v Maribor. Izpred frančiškanske cerkve na Partizanski cesti odpeljemo ob 8.15 po Dravski dolini proti Homcu. Zvečer pa bomo v Mariboru predvidoma okrog 18.30. Ker je v ceni romanja od prehrane zajeto le kosilo, za ostale potrebe po hrani in pijači poskrbite iz svojega nahrbtnika. Bodite točni, da se ne bomo po nepotrebnem čakali. Če se kdo od prijavljenih zaradi višje sile romanja ne bi mogel udeležiti, naj to takoj sporoči organizatorjem. Veselimo se romanja in obilice Božje milosti, ki je bomo deležni.

MAŠNI NAMENI

Vabljeni k darovanju za mašne na-mene, tako prek spleta kakor v župnijski pisarni.

NOVEMBRSKA PISMA

Tradicionalno vsako leto v novem-bru ob večerih potekajo sv. maše za vse pokojne, ki ste jih priporočili v molitev v tako imenovanih »No-vembrskih pismih«. Vzemite jih in jih čim prej vrnite v nabiralnikih pri župnijski pisarni ali v zakristijo.

PAPEŽ LEON XIV. – Kateheza pri splošni avdienci, – 15. oktobra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, naše upanje
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta.
1. Vstali, živi vir človeškega upanja

Naše življenje je zaznamovano z brezštevilnimi dogodki, polnimi odtenkov in različnih izkušenj. Včasih se počutimo vesele, drugič žalostne, včasih izpolnjene ali pa pod stresom, zadovoljne ali de-motivirane. Smo prezaposleni, osredotočamo se na doseganje rezultatov, prizadevamo si doseči tudi visoke, prestižne cilje. Nasprotno pa ostajamo negotovi in nestalni, čakamo na uspehe in prizna-nja, ki prihajajo prepozno ali pa sploh ne pridejo. Skratka, znajdemo se sredi paradoksalne situa-cije: radi bi bili srečni, a je to zelo težko biti ne-prestano in brez sence. Sprijaznimo se s svojimi omejitvami in istočasno z neustavljivo težnjo, da bi jih premagali. V globini čutimo, da nam vedno nekaj manjka.
V resnici nismo bili ustvarjeni za pomanjkanje, ampak za polnost, za veselje nad življenjem in to življenjem v obilju, kot se izrazi Jezus v Janezo-vem evangeliju (prim. Jn 10,10).
Sestre in bratje, Vstali Jezus je zagotovilo za dosega tega! On je vir, ki poteši našo gorečo in neskončno žejo po polnosti, ki jo Sveti Duha vliva v naše srce. Kristusovo vstajenje namreč ni nek preprost pripetljaj v človeški zgodovini, am-pak dogodek, ki jo je od znotraj preoblikoval.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-10/kateheza-o-vstajenju-papez-ne-bojte-se-pokazati-svojih-ran-ki.html

POHVALA HVALEŽNEGA OZDRAVLJENCA

Ko je Jezus potoval v Jeruzalem, je hodil med Samaríjo in Galilejo. Ko je pri-spel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdi-te in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili ozdravljeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samariján. Jezus pa je odgovóril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počástil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17,11−19)

Današnji evangelij nam predstavlja Jezusa, ki je ozdravil deset gobavcev, od katerih se je samo eden, Samarijan, torej tujec, vrnil, da se mu je zahvalil (prim. Lk 17,11-19). In Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Lk 17,19). Ta evangeljski odlomek nas vabi k dvojnemu premisleku. Najprej o dveh stopnjah ozdravitve: prve površinske, torej telesne, in druge globlje, ki se dotakne človekove notranjosti, torej ‘srca’, kot jo imenuje Sveto pismo in od se od tam razširi na vse človekovo bivanje. Popolna in korenita ozdravitev se imenuje zveličanje, ki je pravzaprav novo, polno in dokončno življenje. Jezus namreč, kakor ob drugih priložnostih, reče: »Tvoja vera te je rešila« Vera namreč rešuje človeka, saj vzpostavlja globok odnos z Bogom, s samim seboj ter z drugimi. Izraz vere pa je hvaležnost. Kdor se, kakor ozdravljeni Samarijan, zna zahvaliti, s tem pokaže, da ne jemlje vsega kot nekaj, kar mu pripada, temveč kot dar, ki četudi pride do njega po ljudeh ali naravi, končno prihaja od Boga. Z vero se torej človek odpre Gospodovi milosti, prizna, da je vse dar, vse milost. Poglejte, kakšen zaklad je skrit v preprosti besedi ‘hvala’. (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

 V nedeljo, 18. 10., je ob 16h sreča-nje zakonske skupine KK2.

SV. MAŠA OB ZAČETKU AKADEMSKSEGA LETA

V sredo, 15. 10. ob 19h, vabljeni vsi študentje k sv. maši v stolnico v Ma-ribor.

PREMIERA MOLIEREVE KOMEDIJE

V četrtek, 16. oktobra, bo ob 19.00 v Zavodu A. M. Slomška, Vrbanska c. 30, Maribor, premiera Molierove komedije v treh dejanjih, Žlahtni meščan. Vstopnine ni, so prosto-voljni prispevki. Lepo vabljeni.

ROMANJE NA HOMEC

Skupaj z župnijo Sv. Trojica v Slov. goricah vabljeni na svetoletno romanje k Mariji Vnebovzeti na Ho-mec pri Slovenj Gradcu v soboto, 25. 10. Odhod avtobusa s postaje pri nekdanji Modni hiši ob 7.30. Cena romanja je 37 € skupaj s kosi-lom in ogledom Noordungskega centra v Vitanju. Pohitite s prijava-mi; sprejemamo jih v župnijski pisarni.

KATEHUMENAT
Priprava odraslih na prejem zakramente uvajanja v krščansko vero (krst, spoved, obhajilo in birma). Uvodno srečanje bo v torek, 21. 10., ob 19.30 v stolnem župnišču v Ma-riboru, Slomškov trg 20. Srečanja bosta vodila uršulinka s. Andreja Godnič in stolni župnik Danijel Lasbaher. Prijavite se lahko na tel.: 02-251-8432 ali stol-na.zupnija.mb@rkc.si.

TEDEN ZA ŽIVLJENJE

Danes, 12. 10., končujemo Teden za življenje pod naslovom »moški + ženka = izvorni načrt« Naslov smo letos izbrali z mislijo, da ne bi ob skrbi za razvoj in blaginjo pozabili, da so nekatere stvari od nekdaj, ka-kor si jih je zamislil Stvarnik. To še posebej velja tako za začetek kakor tudi za konec življenja.
Želimo preprečiti trpljenje posameznika, kar je spoštovanja vredno, ampak ali ne vidimo zgolj dreves, gozda pa ne? Ali ne vidimo samo tega trenutka, večnosti pa ne? Ali niso nekatere stvari in zakoni zapi-sani že v samo stvarstvo »moški + ženska = izvorni načrt« je le eden od izvornih načrtov. Danes je aktu-alno vprašanje evtanazije in prosto-voljnega končanja življenja. Ali ni to, da »počakajmo na naravni ko-nec = izvirni načrt«?

MAŠNI NAMENI

Zaradi večjega števila patrov (5) je večja potreba po mašnih namenih. Vsaj 3 dni v tednu so tako lahko 3 oznanjeni nameni na dan. Vabljeni k darovanju za sv. maše – BOG POVRNI.

NOVEMBRSKA PISMA

Tradicionalno vsako leto v novem-bru ob večerih potekajo sv. maše za vse pokojne, ki ste jih priporočili v molitev v tako imenovanih »Novembrskih pismih«. Vzemite jih in jih čim prej vrnite v nabiralnikih pri župnijski pisarni ali v zakristijo.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
8. oktobra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, naše upanje
III. Jezusova velika noč
10. Ponovno ogreti srce. »Ali ni na-jino srce gorelo v nama?« (Lk 24,32)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes bi vas rad povabil k premišljevanju o presenetljivem vidiku Kristusovega vstajenja: njegovi ponižnosti. Če pogledamo evangeljske pripovedi, ugotovimo, da vstali Gospod ne stori ničesar spektakularnega, da bi se vsilil veri svojih učencev. Ne pojavi se obkrožen z množico angelov, ne stori ničesar senzacionalnega, nima slove-snih govorov, da bi razkril skrivnosti vesolja. Nasprotno, približa se diskretno, kot navaden popotnik, kot lačen človek, ki prosi, da bi z njima delil nekaj kruha (prim. Lk 24,15.41).
Bratje in sestre, tukaj je dragoceno sporočilo: vstajenje ni nek pretresljiv gledališki preobrat, ampak je tiha preobrazba, ki vsako človeško dejanje napolni s smislom. Vstali Jezus pred svojima učencema poje kos ribe: ne gre za neko obrobno podrobnost, ampak za potrditev, da naše telo, naša zgodba, naši odnosi niso le ovoj, ki ga vržemo stran. Njihov namen je polnost življenja. Vstajenje ne pomeni postati prosojni duhovi, ampak vstopiti v najgloblje občestvo z Bogom in brati, v človečnost, ki jo je preoblikovala ljubezen.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-10/kateheza-o-vstajenju-papez-ne-bojte-se-pokazati-svojih-ran-ki.html

 

PROSÍMO ZA MOČNO VERO

»Tisti čas so apostoli rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: ‘Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presádi v morje,‹ in bi vam bila pokorna. Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!’ Mar mu ne bo rekel: ‘Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.’ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je narédil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi; ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹« (Lk 17,5-10)

Ne da bi naravnost odgovoril na njihovo molitev, je Jezus uporabil paradoksalno podobo, s katero je izrazil neverjetno življenjsko moč vere. Kakor vzvod premakne veliko več od lastne teže, tako je vera, čeprav še tako slabotna, sposobna delati nepojmljive, nenavadne stvari, kot je izruvati veliko drevo in ga presaditi v morje (prim. Lk 17,6).
Vera, torej zaupati Kristusu, ga sprejeti, pustiti mu, da nas preoblikuje, hoditi za njim do konca, napravi mogoče tudi takšne stvari, ki človeško niso mogoče.
Drugi del današnjega evangelija pa predstavi še en nauk, nauk o ponižnosti, ki pa je tudi tesno povezan z vero. Jezus nas s primerom služabnika, ki je delal na polju, vabi k ponižnosti. Ko se namreč služabnik vrne s polja, gospodar od njega zahteva še naslednje delo. Po miselnosti, ki je bila v Jezusovem času, je imel gospodar glede tega vso pravico. Služabnik je moral biti gospodarju popolnoma na voljo, zato gospodar ni imel do njega nobenih drugih obveznosti, saj je služabnik izpolnjeval le ukaze, ki jih je prejel. Jezus s tem želi, da se zavemo, kako smo pred Bogom v podobnem položaju. Smo služabniki Bogu in ne njegovi upniki, smo večni dolžniki, saj smo od njega vse prejeli kot dar. Zato je drža vsak dan, v vsakem trenutku našega življenja ta, da sprejmemo in izpolnimo Njegovo voljo. (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

• V nedeljo, 5. 10., je ob 16h srečanje zakonske KK3.
• V torek, 7. 10., je ob 20h srečanje zakonske skupine KK2.
• V četrtek, 9. 10., je ob 20h srečanje moške skupine.
• V petek, 10. 10. je ob 20h srečanje ŽPS.
• V nedeljo, 12. 10., je od 10h do 14h družinska kateheza.

ROŽNOVENSKI MESEC OKTOBER

Vsak večer pred sv. mašo vabljeni k molitvi rožnega venca. V torek, 7. 10., obhajamo praznik Rožnovenske Matere Božje. Pomnožimo gorečo molitev za mir in medsebojno razumevanje.

ROMANJE NA HOMEC

Skupaj z župnijo Sv. Trojica v Slov. goricah vabljeni na svetoletno romanje k Mariji Vnebovzeti na Homec pri Slovenj Gradcu v soboto, 25. 10. Odhod avtobusa s postaje pri nekdanji Modni hiši ob 7.30. Cena romanja je 37 € skupaj s kosilom in ogledom Noordungskega centra v Vitanju. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

MAŠNI NAMENI

Zaradi večjega števila patrov (5) je večja potreba po mašnih namenih. Vsaj 3 dni v tednu so tako lahko 3 oznanjeni nameni na dan. Vabljeni k darovanju za sv. maše – BOG POVRNI.

IZ PISMA ZA FRANČIŠKOVO NEDELJO – celo pismo

Dragi bratje in sestre!
Praznik svetega Frančiška (4. 10.) je vsako leto tudi prilika, da se vam člani Slovenske frančiškanske province zahvalimo, da nam že toliko let pomagate graditi krščansko skupnost. Najprej lepa hvala za vse vaše molitve, brez katerih ne bi zmogli opravljati svojega poslanstva. ob vaši duhovni podpori se v zadnjih letih naša frančiškanska provinca znova pomlaja, saj so letos na njena vrata potrkali trije mladi, ki so se že vpisali na študij teologije in bi radi z nami in vami zaživeli Frančiškov ideal. Poleg teh treh kandidatov (postulantov), pa so trije drugi letos že prejeli frančiškansko obleko in vstopili v noviciat. Z njimi vred ima naša provinca znova 68 bratov, med njimi je četverica bogoslovcev, ki so na poti k duhovništvu. Ko z vašo molitvijo skupaj gradimo Cerkev, pa se vam moramo zahvaliti tudi za vaše materialne darove. Z njimi smo lahko obnovili naše samostane in jih odprli za mlade. Tako z vašo pomočjo gradimo Cerkev prihodnosti, saj smo v slovenskih univerzitetnih središčih odprli že pet študentskih domov in zdaj zaradi velikih potreb in številnih prošenj želimo odpreti še šestega. Naši bratje ostajajo oskrbniki desetih župnij, v katerih se posvečamo mladim in starim, skrbimo za uboge in hkrati ustanavljamo skupine zakoncev in družin.

V VEČNOSTI IMA VSE DRUGAČNO VREDNOST

»Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno gostil. In bil je neki revež, po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih, poln čirov, in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogatinove mize. Pa tudi psi so prihajali in mu lizali čire. Umrl pa je revež in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje. Umrl je tudi bogatin in je bil pokopan.
Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil svoje oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu.‹ Abraham pa je rekel: ›Sin, spomni se, da si prejel dobro v svo-jem življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo; pa tudi od ondod ne morejo sem.‹
In rekel je: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; imam namreč pet bratov in te naj posvari, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.‹ Abraham pa reče: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Le-ta je pa odgovoril: ›Ne, oče Abraham, temveč, ako pojde do njih kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.‹ Rekel pa mu je: ›Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.‹« (Lk 16,19-31)

»Protest zoper Boga v imenu pravičnosti je nesmisel. Svet brez Boga je svet brez upanja (Ef 2,12). Samo Bog more ustvariti pravičnost. In vera nam da-je gotovost: Bog to stori. Podoba o poslednji sodbi najprej ni podoba groze, marveč je podoba upanja, za nas morda celo odločilna podoba upanja. Toda ali ni tudi podoba strahu? Rekel bi: podoba odgovornosti. Torej podoba za tisti strah, o katerem sv. Hilarij pravi, da ima ves naš strah svoje mesto v ljubezni. Bog je pravičnost in ustvarja pravičnost. To je naša tolažba in naše upanje. A v svoji pravičnosti je hkrati milost. To vemo s pogledom na kri-žanega in vstalega Kristusa. Oboje, pravičnost in milost, je treba gledati v pravilni notranji povezanosti. Milost ne izključuje pravičnosti.« (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

 V ponedeljek, 29. 9., ima ob 19h pevsko vajo Laudamus.
 V petek, 3. 10., ob 18h ima vaje župnijski pevski zbor.
Vabljeni novi pevci.

 V nedeljo, 5. 10., ob 16h je srečanje zakonske skupine KK4.

ROŽNOVENSKI MESEC OKTOBER

Začenjamo mesec rožnega venca. Vsak večer ga molimo pred Naj-svetejšim. Naj se v tem Marijinem mesecu število molivcev poveča, saj so časi vedno bolj napeti in kličejo k pomnoženi molitvi za mir ter medsebojno odpuščanje in razumevanje. K vsemu temu nas spodbuja tudi sv. oče papež Leon XIV.

9-DNEVNICA PRED PRAZNI-KOM SV. FRANČIŠKA, TRANSITUS

Nadaljujemo devetdnevnico v čast sv. Frančišku, ki se konča v petek 3. oktobra, ko bomo po večerni sv. maši obhajali TRANSITUS, spomin smrti sv. Frančiška. Lepo povabljeni vsak dan k sv. maši in še posebej k pomenljivemu obredu.

PRVI PETEK

Pobožnost prvih petkov nas vsak mesec vabi k zadoščevanju za osebne grehe in grehe vsega sve-ta. Prav tako nas k molitvi in prejemu zakramentov vabita prvi četrtek, ko molimo za nove du-hovne poklice in prva sobota, posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ko molimo za stanovitnost vseh poklicanih in osebno svetost.

SLOVESNI PRAZNIK SV. FRANČIŠKA – 4. 10.

Lepo povabljeni k sv. maši na praznik serafskega ubožca sv. Frančiška. Še posebej slovesno bo zvečer ob 19h, ko bodo v krajevno bratstvo sprejeti Ivana Račel, Marko Šeruga in Desanka Goličnik.

MAŠNI NAMENI

V župnijski pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Še veliko je prostih mest v oktobru, lahko pa naročite sv. mašo tudi za november. Ker nas je zdaj tu pet duhovnikov, lahko sprejmemo tudi kakšno sv. mašo več.

FRANČIŠKOVA IN ROŽNOVENSKA NEDELJA

Prihodnja nedelja je prva v mesecu. Pri svetih mašah bomo prisluhnili pismu našega provincialnega ministra. Hvaležni smo lahko Bogu za deset mladih fantov v vzgoji: štirje so v ljubljanskem klerikatu v pripravi na redovniški in duhovniški po-klic; trije so v noviciatu na Trsatu in trije so vstopili v postulaturo, letno pripravo na noviciat.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
24. septembra 2025:

Cikel katehez – Jubilej 2025:
Jezus Kristus, naše upanje
III. Jezusova velika noč
8. Sestop. »In v Duhu je šel oznanit tudi duhovom v ječi« (1 Pt 3,19).
Dragi bratje in sestre, dober dan!

Tudi danes se bomo ustavili ob skrivnosti velike sobote. To je dan velikonočne skrivnosti, ko se zdi, da je vse nepremično in tiho, v resnici pa se uresničuje nevidno delovanje zveličanja: Kristus se spusti v kraljestvo predpekla, da bi prinesel oznanilo vstajenja vsem, ki so bili v temi in smrtni senci.
Predragi! Kristusov sestop v predpekel ne zadeva samo prete-klosti, ampak se dotika življenja vsakega izmed nas. Predpekel ni samo stanje tistih, ki so umrli, ampak tudi tistih, ki živijo smrt zaradi zla in greha. Je tudi vsak-danji pekel osamljenosti, sramu, zapuščenosti, napora življenja. Kristus vstopa v vse te temne stvarnosti, da nam pričuje o Oče-tovi ljubezni.

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-09/kateheza-sestop-v-predpekel-je-najbolj-radikalno-dejanje-bozje.html

IZBIRA MED BOGOM IN BOGASTVOM

Tisti čas je Jezus govóril svojim učencem: »Žível je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem gospodarjenju, ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom stó-ril, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar razrešil oskrbništva.‹
Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto vrčev olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadólžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto mernikov žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadólžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči.
Jaz pa vam pravim: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko mámon poide. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne mo-re služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega dŕžal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mámonu.« (Lk 16,1-13)

„Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom“ pravi Jezus, „da vas sprejmejo v več-na bivališča, ko ta propade“ (Lk 16,9). Denar sam po sebi ni krivičen, ven-dar pa lahko bolj kakor karkoli drugega zapre človeka v slepo sebičnost. Gre torej za to, da izvajamo neke vrste ‘spreobrnitev’ ekonomskih do-brin. Namesto da bi jih uporabljali samo za lastne potrebe, je potrebno misliti tudi na potrebe ubogih ter s tem posnemati samega Kristusa, ki je, kot piše sv. Pavel, „bil bogat, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.“ (2 Kor 8,9). Zdi se paradoksalno, saj nas Kristus ni obogatil s svojim bogastvom, temveč s svojim uboštvom, torej s svojo ljubeznijo, ki ga je gnala, da se nam je popolnoma dal. (Benedikt XVI.)

NAPOVEDNIK

 V nedeljo, 21. 9., ob 16.30 je za-konska skupina 2.
 V sredo, 24. 9., ob 17h je katehe-za za odrasle.
 V torek, 23. 9., po večerni sv. maši je skupina za može.

VEROUK

Nadaljujemo verouk po urniku.

800 LET MB NADŠKOFIJE

Vabljeni danes, 21. 9., ob 16h v mariborsko stolnico kjer se bo s sveto mašo začela priprava na praznovanje 800-letnice mariborske nadškofije.

9-DNEVNICA PRED PRAZNI-KOM SV. FRANČIŠKA

Od četrtka, 25. 9., do petka, 3. 10., se bomo vsak dan pri obeh sv. mašah z molitvijo spomnili na serafskega ubožca sv. Frančiška iz Assisi-ja. Lepo povabljeni k sv. maši in molitvi.

DUHOVNA OBNOVA

Od srede, 24., do petka, 26. 9., bo v cerkvi Bl. A. M Slomška v Košakih duhovna obnova. Vodil jo bo hrvaški frančiškan p. dr. Ivo Pavić. Lepo povabljeni Vsak dan se začne ob 17. uri.

KAPELA V MB BOLNICI

V mariborski bolnišnici je kapela, posvečena bl. Antonu Martinu Slomšku, kjer je vsak teden redna maša. 24. septembra, na god bl. Slomška, bo sv. maša za bolnike, svojce in zdravstvene delavce ob 19 20. Dobrodošli!
p. Franc Kejžar DJ, bolnišnični duhovnik

POHOD ZA ŽIVLJENJE

bo prihodnjo soboto, 27. 9.; zbira-nje ob 9.30 na Grajskem trgu. Ob 9h sveta maša v naši baziliki. Le-tos želijo pobudniki pohoda še posebej nasprotovati zastrupljanju bolnih in ostarelih, zato vabijo vse, da se jim pridružite in oddate svoj podpis na upravni enoti, kar bo omogočilo referendum, na kate-rem bomo lahko to krivico zavrni-li.

MAŠNI NAMENI

V župnijski pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE.

SLOMŠKOVA NEDELJA

Skupna slovesnost ob Slomškovi nedelji in obhajanju 400-letnice lazaristov bo vseslovensko sreča-nje v nedeljo, 28. septembra 2025, pri Svetem Jožefu nad Celjem. Začelo se bo ob 15.30 z molitve-no uro vincencijanskih ustanov. Ob 16. uri bo slovesna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju slovenskih škofov in duhovnikov daroval celjski škof Maksimilijan.

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
17. septembra 2025:
Cikel katehez – Jubilej 2025:
Jezus Kristus, naše upanje
III. Jezusova velika noč
4. Smrt. »Nov grob, v katerega še nihče ni bil položen« (Jn 19,41)
Dragi bratje in sestre!
Na naši poti katehez o Jezusu, našem upanju, danes zremo skrivnost velike sobo-te. Božji Sin leži v grobu. Toda njegova »odsotnost« ni praznina: je pričakovanje, pridržana polnost, obljuba, varovana v temi. Je dan velike tišine, ko se zdi, da je nebo nemo in zemlja nepremična, vendar pa se prav tam uresničuje najgloblja skrivnost krščanske vere. Je tišina, polna smisla, kakor »naročje« matere, ki varuje še nerojenega, a že živega otroka.
Jezusovo telo, sneto s križa, je bilo skrbno povito, kot se ravna s tem, kar je dragoceno. Evangelist Janez nam pravi, da je bil pokopan na vrtu, v »nov grob, v katerega še nihče ni bil položen« (Jn, 19,41). Nič ni prepuščeno naključju. Tisti vrt spominja na izgubljeni raj; kraj, kjer sta bila Bog in človek združena. In grob, ki še ni bil nikoli uporabljen, govori o nečem, kar se mora še zgoditi: je prag, ne konec. Na začetku stvarjenja je Bog zasadil vrt: z zaprtim grobom, ki se bo kmalu odprl.

Vir: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-09/papez-med-katehezo-upanje-se-ne-rodi-v-hrupu-ampak-v-tisini-pr.html

 

SIN ČLOVEKOV MORA BITI POVZDIGNJEN

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edino-rojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, tem-več, da bi svet po njem zveličal. (Jn 3,13-17)

Po njegovem križu smo bili zveličani. Orodje mučenja, ki je na veliki petek razodelo sodbo Boga nad svetom, je postalo vir življenja, odpuščanja in usmiljenja ter znamenje sprave in miru. Ko dvigamo oči h Križanemu, častimo Njega, ki je prišel, da bi vzel nase greh sveta ter nam podaril večno življenje. Cerkev nas zato vabi, da ponosno dvignemo ta slavni križ, da bo svet lahko videl, kam je pripeljala Križanega ljubezen do ljudi. Prav tako nas vabi, da se zahvalimo Bogu, da je z drevesa, ki je prinašalo smrt, izšlo novo življenje. Na tem lesu nam Jezus razodeva svoje najvišje gospostvo. Razodeva nam, da je povišan v slavo. Da, ‘Pridite, počastimo ga!’ Med nami je On, ki nas je tako ljubil, da je dal za nas svoje življenje, On, ki vabi vsako človeško bitje, da se mu z zaupanjem približa.
Benedikt XVI.

___________________________________________

NAPOVEDNIK

 V torek, 16. 9., ima ob 20h sreča-nje moška skupina.
 Prihodnjo nedeljo, 21. 9., ima ob 16.30 srečanje Zakonska skupina2.

VEROUK – URNIK

Jutri, v ponedeljek, 15. 9., in v to-rek, 16. 9., bo reden verouk po ur-niku, ki ga bo imel župnik p. Krizostom.
Začnimo novo veroučno leto s pogu-mom in blagoslovom.

OTROŠKI ZBORČEK

V šolskem letu 2025/26 bomo imeli Mehurčki pevske vaje ob torkih od 17.30 do 18.30. Prve vaje bodo že v torek, 16. 9.
Pri mašah bomo prepevali kot doslej, torej vsako 2. nedeljo v mesecu. Prvič bomo peli v nedeljo, 14. 9. Dobimo se ob 9h v pevski sobi. Dobro-došli!
Vabljeni, da k nam povabite še kakšne nove pevke in pevce!

DRUGI PEVSKI ZBORI

Župnijski pevski zbor, ki ga vodi Franci Divjak, ima vaje ob petkih ob 18h.
Zbor Laudamus, ki ga vodi prof. Simona Fišer, ima vaje ob ponedeljkih od 19.30 do 21.30.
NOVI PEVCI VABLJENI, DA SE PRIDRUŽITE!

IZJAVA KOMISIJE ZPIM

Komisija Pravičnost in mir pri Slo-venski škofovski konferenci podpira zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Omenjeni zakon nasprotuje temeljni civilizacijski vrednoti spoštovanja vsakega človeškega življenja. Bolni in umirajoči so še posebej ranljivi in krhki, zato potrebujejo posebno skrb in spremljanje. Kristjani verujemo, da je vsako človeško življenje Božji dar, zato smo zavezani k varovanju življenja od spočetja do naravne smrti.
Katoliške vernike in vse državljane spodbujamo, da se zavzamejo za spoštovanje vsakega življenja in pod-prejo zahtevo za razpis zakonodajne-ga referenduma o tem zakonu.
Svojo podporo lahko izrazijo do nedelje, 5. oktobra 2025, na upravnih enotah ali z elektronskim podpisom.

Msgr. dr. Andrej Saje
Predsednik KPM

TEDEN MLADIH − STIČNA

Danes obhajamo nedeljo mladih in pred nami je teden, ki je posvečen mladini. Zaključil se bo z letnim festivalom mladih v Stični prihodnjo soboto, 21. septembra. Mladi lepo povabljeni, da se prijavite na elektronski povezavi
https://forms.gle/AyR8ZHZGSxspcQ838. 80-sedežni avtobus bo odpeljal izpred Don Boskovega centra v Mari-boru ob 7h zjutraj.

MAŠNI NAMENI

V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE.

800 LET MB NADŠKOFIJE

Vabljeni k sveti maši ob začetku priprave na praznovanje 800-letnice mariborske nadškofije. Sveta maša bo v nedeljo, 21. sep-tembra, ob 16.00 v mariborski stol-nici.

_________________________________
PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
10. septembra 2025:
Cikel katehez – Jubilej 2025:
4. Smrt. »Jezus je zaklical z močnim glasom in izdihnil« (Mr 15,33-39)

Odlomek: »Ne vpijemo iz obupa, ampak iz želje. Jezus ni vpil proti Očetu, ampak k Njemu. Tudi v tišini je bil prepričan, da je bil Oče tam. In tako nam je pokazal, da naše upanje lahko vpije, tudi ko se zdi, da je vse izgubljeno.
Vpitje postane torej duhovno dejanje. Ni samo prvo dejanje ob našem rojstvu – ko ob prihodu na svet jokamo –: je tudi način, da ostanemo živi. Vpijemo, kadar trpimo, pa tudi kadar ljubimo, kličemo, prosimo. Vpiti pomeni reči, da obstajamo, da ne želimo ugasniti v tišini, da imamo še kaj ponuditi.

Na potovanju življenja obstajajo trenutki, ko nas lahko to, da vse zadržujemo v sebi, počasi izčrpa. Jezus nas uči, naj se ne bojimo vpitja, če je iskreno, ponižno, usmerjeno k Očetu. Vpitje ni nikoli nekoristno, če se rodi iz ljubezni. In nikoli ni prezrto, če je izročeno Bogu. Je način, da se ne predamo cinizmu, da še naprej verujemo, da je drugačen svet mogoč.
Dragi bratje in sestre, naučimo se tudi tega od Gospoda Jezusa: naučimo se krika upanja, ko pride ura najhujše preizkušnje. Ne zato, da bi ranili, ampak da bi se izročili; ne zato, da bi vpili proti komu, ampak da bi odprli srce. Če bo naš krik resničen, bo lahko postal prag nove svetlobe, novega rojstva.«

Vir: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-09/papez-jezus-nam-kaze-da-krik-ni-znamenje-sibkosti-ampak-upanj.html

 

ODPOVED PRINAŠA SVOBODO

Tisti čas so z Jezusom potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga bo dokončal? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹
Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,26-33)

V današnjem evangeliju Jezus govori naravnost o tem, kar ni naloga tistih številnih, ki so se mu pridružili na romanju proti Jeruzalemu, tem-več je posebna poklicanost dvanajsterih. Ti bodo najprej morali iti pre-ko pohujšanja križa in bodo morali biti pripravljeni v resnici pustiti vse in sprejeti na videz nesmiselno poslanstvo: iti do skrajnih meja zemlje s svojo skromno kulturno izobrazbo in oznanjati svetu, polnem lažne učenosti ter resnične ali navidezne formacije, pa tudi seveda še posebej ubogim in preprostim, evangelij Jezusa Kristusa. (Benedikt XVI.)

ŽUPNIJSKA PISARNA

Od septembra naprej je zopet redno dežurstvo v župnijski pisarni: dopoldne med 10. in 11. uro in popoldne med 17. in 18. uro. Ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih je pisarna zaprta!

8. SEPTEMBER, MARIJINO ROJSTVO – MALI ŠMAREN

V ponedeljek, 8. 9., obhajamo praznik Marijinega rojstva. Svete maše bodo kot ob nedeljah. Ta dan morete v naši baziliki prejeti popolni odpustek pod znanimi pogoji

POPOLNI ODPUSTEK

lahko torej prejmete ta teden na praznik Marijinega rojstva in prihodnjo nedeljo, 14. 9., na slovesni praznik Povišanja svetega Križa, ko obhaja god naša Slovenska frančiškanska provinca Sv. Križa.

MOLITVENI DAN ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

bo tudi letos na Ptujski Gori, prihod-njo soboto, 13. 9. ob 8.45 pod naslovom Romarji upanja. Ob 10h bo slo-vesno somaševanje vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Iz Maribora bo peljal avtobus s parkirišča ob stadionu ob 7.45. Cena prevoza je 10 €, prijavite se v stolnem župnišču.

STIČNA MLADIH

bo letos v soboto, 20. 9. Mladi lepo povabljeni, da se prijavite na elektronski povezavi

https://forms.gle/AyR8ZHZGSxspcQ838 80-sedežni avtobus odpelje od Don Boskovega centra v Mariboru ob 7h zjutraj.

SVETOLETNO ROMANJE

Agencija Aritours vas vabi na romanje v ITALIJO, RIM in VATIKAN Z GESLOM »ROMARJI UPANJA«

»Verniki, pogosto na koncu dolgega romanja, črpajo iz duhovnega zaklada Cerkve, ko gredo skozi sveta vrata in počastijo relikvije apostolov Petra in Pavla, ki jih hranijo v rimskih bazilikah. Na milijone in milijone romarjev je skozi stoletja potovalo na te svete kraje in živo pričalo o svoji veri.« (papež Frančišek)

MAŠNI NAMENI

V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE.

AGAPE PO MAŠI OB 8.30 IN 10H

Po obeh mašah lepo povabljeni na druženje ob kavi in piškotih. Naj to, kar doživimo pri sveti maši, odmeva še pri druženju v Elizabetini dvorani

 

 

KDOR SE PONIŽUJE, BO POVIŠAN

Ko je Jezus v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazo-vali. Ko je videl, kako si izbirajo prve sedeže, je povabljenim povedal priliko. Go-vóril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje me-sto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.
Tistemu, ki ga je povabil, pa je govóril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabi-jo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«
(Lk 14,1.7-14)

Ob tej priliki lahko na nekem globljem nivoju pomislimo na odnos med človekom in Bogom. ‘Zadnje mesto’ pravzaprav predstavlja stanje človeštva, ki ga je ponižal greh, stanje, iz katerega ga lahko reši samo učlovečenje Edinorojenega Sina. Zato je Kristus na svetu zasedel zadnje mesto – križ – in ravno s to korenito ponižnostjo nas je odrešil in nam nenehno pomaga. (Benedikt XVI)

 

NAPOVEDNIK

Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.
V torek, 2. 9., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE KK3.
V torek, 2. 9., je ob 20h srečanje MOŠKE SKUPINE.
V petek, 5. 9., je ob 20h SREČA-NJE ŽPS – člani in članice lepo po-vabljeni.

VEROUK – URNIK
Veroučni urnik je že na voljo. Prvo skupno srečanje za starše in veroučence bo v torek, 9. septembra, ob 17.30 v Frančiškovi dvorani. Takrat boste lahko vpisali tudi otroke v prvi razred.

PRVI PETEK
Molimo vztrajno in pobožno. To še posebej velja vsak mesec na prvi petek (5. 9.), ko zadoščujemo za osebne grehe in grehe vsega sveta. Zato po-vabljeni k sv. spovedi in prejemu svetega obhajila. Oba zakramenta močno krepita našega duha. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim pol ure pred sveto mašo. Dan pred prvim petkom, v četrtek (4. 9.), še posebej molimo za nove duhovne poklice, na prvo soboto (6. 9.), dan po prvem petku, pa molimo za svetost vseh poklicanih in njihovo stanovitnost.

ROMANJE NA BREZJE
Zadnja leta na Angelsko nedeljo, prvo v septembru, iz vseh naših frančiškanskih župnij romamo na Brezje. Namen romanja je molitev za nove duhovne poklice. Tudi letos, 7. 9., bo tako; ob 15h je na Brezjah molitvena ura in ob 16h sv. maša, ki jo bo daroval provincial slovenskih frančiškanov, dr. p. Christian Gostečnik. To molitveno srečanje združi tudi vse molivce Ži-vega rožnega venca. Organiziran je avtobusni prevoz iz Svete Trojice v Slovenskih goricah preko Maribora. V Mariboru bo avtobus stal na avtobusni postaji pred »bivšo Modno hišo« ob 12. uri. Cena romanja je 23 €.

RELIKVIJE SV. LENARTA
Vabljeni na obisk relikvij sv. Lenarta pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Osrednja slovesnost, ki jo bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, bo v nedeljo, 7. 9., ob 16.30.

MARIJINO ROJSTVO – MALA MAŠA
Praznik Marijinega rojstva na Gorci (Malečnik) − 7. 9. 2025
8.00 in 10.00 • Žegnanjska nedelja na Gorci (sveta maša)
19.00 • Litanije, slovesna sveta maša v Marijinem svetišču na Gorci na predvečer praznika ter procesija s svečkami in Marijinim kipom. Po sve-ti maši tradicionalen prihod romarjev iz Cerkvenjaka, vigilija, litanije in sve-ta maša ob polnoči.

8. 9. 2025
10:00 • Praznična sveta maša ob prazniku Marijinega rojstva na Gorci in blagoslov obnovljenih sedilij. Sveto mašo bo vodil zaslužni nadškof dr. Marjan Turnšek.

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NA-MENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in živ-ljenja pred nami, priporočamo božje-mu usmiljenju naše pokojne sorodni-ke, prijatelje in dobrotnike.

__________________________________________________

PAPEŽ LEON XIV.
Kateheza pri splošni avdienci,
27. avgusta 2025

Krščansko upanje je odločitev, da bomo ljubili tudi v uri preizkušnje
Papež Leon XIV. se je pri katehezi med sredino splošno avdienco 27. avgusta 2025 zaustavil ob začetku Jezusovega trpljenja, natančneje ob od-lomku (Jn 18,4-9), ki pripoveduje, kako so Jezusa prijeli v vrtu Getsemani. V njem po bese-dah svetega očeta vidimo, »da se prisotnost Boga kaže prav tam, kjer človeštvo doživlja krivico, strah, osamljenost«. Prav tako je povabil k za-vedanju, da nam »nihče ne more vzeti življenja, ki ga svobodno podarimo iz ljubezni«.
In mi? Kolikokrat branimo svoje življenje, svoje načrte, svoje gotovosti, pri tem pa se ne zavedamo, da tako ostajamo sami. Logika evangelija je drugačna: samo to, kar se daruje, cveti. Samo ljubezen, ki postane zastonjska, lahko povrne zaupanje tudi tam, kjer se vse zdi izgubljeno.
Markov evangelij nam pripoveduje tudi o mlade-niču, ki v trenutku, ko Jezusa aretirajo, gol po-begne (Mr 14,51). Gre za podobo, ki je skriv-nostna, a globoko sugestivna. Tudi mi, ko sku-šamo hoditi za Jezusom, doživljamo trenutke, ki nas presenetijo, in ostanemo brez svojih gotovosti. To so najtežji trenutki, ko smo v skušnjavi, da bi zapustili pot evangelija, ker se nam ljubezen zdi nemogoča pot. In vendar bo prav mladenič tisti, ki bo na koncu evangelija ženam oznanil vstajenje, ne več gol, ampak oblečen v belo oblači-lo.
To je upanje naše vere: naši grehi in naše okleva-nje ne preprečujejo Bogu, da nam odpusti in nam povrne željo, da bi nadaljevali po poti za njim ter da bi postali sposobni darovati življenje za druge.
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2025-08/kateheza-krscansko-upanje-je-odlocitev-da-bomo-ljubili-tudi-v.html