Kategorija: Oznanila MB

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH

Prvi dan tedna
je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla
in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla,
vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam,
in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma,
da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)

Jezusovo vstajenje je vse njegove učence ujelo nepripravljene. Niso si znali predstavljati (kakor tudi mi danes), kako naj bi se to zgodilo. Bili so prestrašeni in začudeni.
Gospod, naj tudi mi vidimo in verujemo!

Vsem želimo blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!

NAPOVEDNIK
Prihodnjo nedeljo, 24. 4., je ob 17. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

VELIKA NOČ, 17. 4. 2022
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – ljudsko petje;
10.00 – OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar;
11.30 – ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom Maksimiljana Feguša, ob spremljavi priložnostnega orkestra in orgel;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 – ljudsko petje.

Program pri sv. maši ob 11.30:
– S. Premrl: Kristus je vstal za zbor, orgle in orkester
– W. A. Mozart: Missa brevis in C, K.V.258 – Spaur-Piccolomini-Messe, za soliste, zbor, orgle in orkester
– G. F. Händel: Chorus 45 (49) iz oratorija Mesija za zbor, orgle in orkester
– G. F. Händel: Chorus 47 (51, 52) iz oratorija Mesija za zbor, orgle in ork.
– G. F. Händel: Chorus 39 (42) – Aleluja iz orat. Mesija za zbor, orgle in ork.

Solisti:
Sabina Cvilak – sopran
Dada Kladenik – alt
Tim Ribič – tenor
Sebastjan Čelofiga – bas

Orgle:
Tjaša Drovenik Adamec

VEL. PONEDELJEK, 18. 4. 2022
Nedeljski razpored sv. maš:
8.30 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
10.00 – ljudsko petje;
11.30 – orgelska spremljava;
19.00 – GLASBENI ANSAMBEL ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša. Po sv. maši sledi VELIKONOČNI KONCERT.

Koncert po maši ob 19.00:
– W. Nagel: Schöne Nacht
– A. Lajovic: Pomladni spev
– D. Močnik: Verbum supernum prodiens
– S. Paulus: The road home
– M. Kogoj: Večerni zvon
– (bis) I. Bosanko: His provision

ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 8. 5., se bomo pri sv. maši ob 11.30 spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja! Svojo prisotnost sporočite po e-pošti: zupnija@bazilika.info

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (18.-22. 5. 2022) bomo romali z avtobusom v Lurd, največji romarski kraj katoliške cerkve, z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na programskih letakih in na spletni strani.
Cena je 435 € pri najmanj 35 potnikih!
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
13. aprila 2022
Velikonočni mir
Mir, ki nam ga Jezus podari na veliko noč, ni mir, ki sledi strategijam sveta, ki misli, da ga bo dosegel s silo, z osvajanjem in z različnimi oblikami ukazov. Ta mir je v resnici samo premor med vojnami: to dobro vemo. Gospodov mir sledi poti ponižnosti in križa: pomeni poskrbeti za druge. Kristus je vzel nase naše zlo, naš greh in našo smrt. Tako nas je osvobodil. On je plačal za nas. Njegov mir ni sad nekega sporazuma, ampak se rodi iz podaritve samega sebe. Vendar pa je ta krotki in pogumni mir težko sprejeti.
Jezus je pred svojo zadnjo veliko nočjo svojim rekel: »Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Jn 14,27) Da, kajti medtem ko posvetna moč pusti za seboj le uničenje in smrt, njegov mir gradi zgodovino, začenši s srcem vsakega človeka, ki ga sprejme. Velika noč je torej resnični praznik Boga in človeka, saj je mir, ki ga je Kristus dosegel na križu s podaritvijo samega sebe, podeljen nam. Zato se Vstali na veliko noč prikaže učencem in jih pozdravi: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19.21).
Bratje, sestre, velika noč pomeni »prehod«. In posebej letos je blagoslovljena priložnost za to, da bi prešli od posvetnega boga h krščanskemu Bogu; od pohlepa ki ga nosimo v sebi, k dejavni ljubezni, ki nas osvobaja. Postavimo se pred Križanega, ki je vir našega miru, ter ga prosimo za mir v srcu in mir v svetu. Vir: www.vaticannews.va

BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU

Tisti čas se je Jezus napótil proti Jeruzalemu; hodil je spredaj.
Ko je prišel v bližino Bétfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska,
je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama.
Ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička,
na katerem še nikoli ni sedel noben človek.
Odvežita ga in odpeljita!
Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole:
›Gospod ga potrebuje.‹ «
Učenca, ki sta bila poslana, sta odšla in našla, kakor jima je bil povedal.
Ko sta odvezovala oslička, so jima njegovi gospodarji rekli:
»Zakaj odvezujeta oslička?«
Rekla sta: »Gospod ga potrebuje.«
In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla na oslička vsak svoj plašč in nanj posadila Jezusa.
Ko je šel naprej, so razgrinjali svoje plašče na pot.
Ko se je že bližal pobočju Oljske gore,
je začela vsa množica učencev z močnim glasom
veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli.
Govorili so: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!
V nebesih mir in slava na višavah!«
Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.«
In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«
(Lk 19,28-40)

Jezusov slovesen vstop v Jeruzalem je množica pospremila z navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem. Nekaj dni kasneje pa je množica zahtevala njegovo križanje.
Gospod, pomagaj mi, da bom vztrajal v zvestobi do tebe!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodeluje OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Popoldne ob 16. uri je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Popoldne ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

SPOVEDOVANJE
Spovedovanje pred veliko nočjo bo v naši baziliki V VELIKEM TEDNU (11.-15. 4. 2022) od ponedeljka do petka, med 7. in 12. uro ter med 14. in 19. uro.
Ne odlašajte na zadnji dan!

VELIKI ČETRTEK, 14. 4. 2022
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sv. maša in češčenje Najsvetejšega v JEČI.

VELIKI PETEK, 15. 4. 2022
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem GROBU.

VELIKA SOBOTA, 16. 4. 2022
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in molitev brevirja.
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 17.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.
VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 19.00. Začela se bo z blagoslovom ognja pred baziliko.

VELIKA NOČ, 17. 4. 2022
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – ljudsko petje;
10.00 – OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar;
11.30 – ZBOR LAUDAMUS pod vodstvom prof. Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in orgel;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.

ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 8. 5., se bomo pri sv. maši ob 11.30 spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja! Svojo prisotnost sporočite po e-pošti: zupnija@bazilika.info

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (18.-22. 5. 2022) bomo romali z avtobusom v Lurd, največji romarski kraj katoliške cerkve, z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na programskih letakih in na spletni strani.
Cena je 435 € pri najmanj 35 potnikih!
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
6. aprila 2022
Potovanje na Malto
Vsi ne vedo, da je Malta, čeprav je otok sredi Sredozemskega morja, zelo zgodaj sprejela evangelij, saj je apostol Pavel blizu njene obale doživel brodolom ter se po čudežu rešil skupaj z ostalimi, ki so bili na ladji, bilo je več kot dvesto šestdeset oseb. Apostolska dela pripovedujejo, da so jih Maltežani sprejeli »z neverjetno ljubeznivostjo« (Apd 28,2). To je pomembno, ne pozabimo: z neverjetno ljubeznivostjo. Ravno te besede, »z neverjetno ljubeznivostjo«, sem izbral za geslo svojega potovanja, saj kažejo pot, po kateri se je treba podati, da bi pristopili ne le k pojavu migrantov, ampak tudi širše, da bi svet postal bolj bratski, bolj primeren za življenje in bi se rešil »brodoloma«, ki ogroža vse nas, ki smo vsi v istem čolnu. Malta je na tem obzorju ključni kraj predvsem zaradi svoje lege v sredini morja med Evropo in Afriko, ki pa se dotika tudi Azije. Malta je neke vrste »roža vetrov«, kjer se srečujejo ljudstva in kulture. Danes pogosto govorimo o »geopolitiki«, a prevladujoča logika je žal logika strategij najmočnejših držav, namenjena utrjevanju lastnih interesov s širjenjem območja ekonomskega, ideološkega in vojaškega vpliva. Malta v tem okviru predstavlja pravico in moč »malih«, majhnih držav, a bogatih z zgodovino in civilizacijo, ki bi morale slediti neki drugi logiki: logiki spoštovanja in svobode ter skupnega sobivanja razlik.
Vir: www.vaticannews.va

GREŠNIK NE SME OBSOJATI GREŠNIKA

Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori.
Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj.
Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil.
Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo,
ki so jo zalotili pri prešuštvovanju.
Postavili so jo v sredo in mu rekli:
»Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju.
Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?«
To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili.
Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh.
Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel:
»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«
Nato se je spet sklonil in pisal po tleh.
Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje.
In ostal je sam in žena pred njim.
Jezus se je vzravnal in ji rekel:
»Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?«
Rekla je: »Nihče, Gospod.«
In Jezus ji je dejal:
»Tudi jaz te ne obsojam.
Pojdi in odslej ne gréši več!«
(Jn 8,1-11)

Kako pronicljiv je Jezusov odgovor: »Kdor je brez greha, …«
In drug za drugim so začeli odhajati.
Jezus ne obsoja ampak vabi k spreobrnjenju.
Gospod, naj ne obsojam in ne grešim!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbo družina Marčič.

Popoldne ob 15. uri je v naši baziliki DEKANIJSKI SPOVEDNI DAN. Spovedovali bodo tudi spovedniki od drugod.

V torek, 5. 4., je ob 20. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

V sredo, 6. 4., ob 19.30 bo potekal študentski KRIŽEV POT po ulicah Maribora. Začetek pri stolnici.

V petek in soboto, 8. in 9. 4., poteka PRIPRAVA NA ZAKON.

Prihodnjo nedeljo, 10. 4., pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Prihodnjo nedeljo, 10. 4., ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 10. 4., ob 16. uri je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

OLJČNE VEJICE
Prihodnjo nedeljo je cvetna nedelja, od petka bodo na voljo OLJČNE VEJICE, darovi zanje pa so namenjeni primorskim župnijam.
Blagoslovi zelenja bodo pri vseh mašah, med poldeveto in deseto mašo pa bo slovesni blagoslov zunaj pred baziliko.

SPOVEDOVANJE
Spovedovanje pred veliko nočjo bo v naši baziliki V VELIKEM TEDNU (11.-15. 4. 2022) od ponedeljka do petka, med 7. in 12. uro ter med 14. in 19. uro.
Ne odlašajte na zadnji dan!

ŽUPNIJSKA KARITAS
Na voljo so vrečke za DAROVE KARITAS. Zbirajo se trajni prehrambeni in toaletni izdelki. Vrečke oddajte v zakristiji oz. pri stranskem oltarju sv. Filomene. Bog povrni!

OBLETNICA NADŠKOFIJE MB
V četrtek, 7. 4., obhajamo obletnico ustanovitve mariborske nadškofije in metropolije (leta 2006).

ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 8. 5., se bomo pri sv. maši ob 11.30 spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja! Svojo prisotnost sporočite po e-pošti: zupnija@bazilika.info

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (18.-22. 5. 2022) bomo romali z avtobusom v Lurd, največji romarski kraj katoliške cerkve, z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na programskih letakih in na spletni strani.
Cena je 435 € pri najmanj 35 potnikih!
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
V času vojne v Ukrajini, je molitveni namen križevih potov za mir.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
30. marca 2022
Zvestoba z vidika Boga za prihodnjo generacijo
Ko izgubiš občutek dotika ali okusa, se tega takoj zaveš. A izgubo občutljivosti duše lahko dolgo zanemarjaš in živiš brez zavedanja, da si izgubil občutljivost duše. Ne gre samo za misel o Bogu ali religiji. Neobčutljivost duhovnih čutov se nanaša na sočutje in usmiljenje, sram in obžalovanje, zvestobo in predanost, nežnost in čast, samo odgovornost in stisko drugega. Zanimivo je, da zaradi neobčutljivosti ne razumeš sočutja, ne razumeš usmiljenja, nimaš sramu ali obžalovanja, da si naredil kaj slabega. Anestezirani duhovni čuti vse pomešajo in človek duhovno ne čuti teh stvari. In starost tako rekoč postane prva žrtev te izgube občutljivosti. V družbi, ki uveljavlja predvsem občutljivost za užitek, se zmanjša pozornost do šibkih in prevlada tekmovalnost zmagovalcev. Tako se izgubi občutljivost. Seveda je retorika vključevanja obvezna formula vsakega politično korektnega govora. Vendar pa ne vnaša dejanskega popravka v prakse normalnega sobivanja: s težavo daje rast kulturi družbene nežnosti. Duh človeškega bratstva – za katerega se mi je zdelo, da ga je treba odločno poudariti – je kot odvrženo oblačilo, ki se ga lahko občuduje, vendar … v muzeju. Izgubi se človeška občutljivost, tisti vzgibi duha, ki nas naredijo človeške.
Vir: www.vaticannews.va

IZGUBLJENI SIN SE VRNE K OČETU

Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje.
Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naróčil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakôljite ter jejmo in se veselímo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj pa to pomeni?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker se mu je zdrav vrnil.‹ Razjézil se je in ni hôtel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in mu prigovarjal. On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹«
(Lk 15,1-3.11-32)

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbo družina Marčič.

Popoldne ob 15. uri je na Pekrski Gorci DEKANIJSKI KRIŽEV POT. Začetek je pri spodnji kapelici (na studenški strani).

Pri sv. maši ob 19. uri sodeluje PEVSKI ANSAMBEL ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da nam bo varno zavetje v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mu bodo vdani in posvečeni, se ne bodo pogubili.

Prihodnjo nedeljo, 3. 4., bo ob 15. uri v naši baziliki dekanijski spokorni dan in priložnost za sv. spoved. Spovedno dežurstvo pred veliko nočjo bo v velikem tednu.

PROVINCIALNI KAPITELJ
Od 28. marca do 1. aprila 2022 bo na Viču v Ljubljani potekal provincialni kapitelj, na katerem bomo bratje frančiškani razmišljali o preteklem delu in iskali smernice in izzive za nadaljnje delo v naši provinci. Provincialni kapitelj poteka vsaka tri leta in predstavlja najvišje odločujoče telo v naši provinci.
Izvolili bomo tudi novo vodstvo (provincialnega ministra, vikarja province in definitorje ali svetovalce).
Slovenski frančiškani delujemo na 14 postojankah v Sloveniji, kjer oskrbujemo 10 župnij in 3 romarske poti. Prisotni smo tudi v ZDA in Avstraliji, kjer skrbimo za slovenske izseljence.
Podprite nas z molitvijo!
V tem tednu bodo v naši baziliki maševali gostujoči duhovniki. Sv. spoved bo mogoča v torek med sv. mašo ob 9. uri! Pred večerno sv. mašo ne bo vodene molitve pred Najsvetejšim. Križev pot bo potekal kot običajno.

ŽUPNIJSKA PISARNA
Od ponedeljka 28. 3., do petka 1. 4., bo naša župnijska pisarna ZAPRTA.
Za nujne zadeve (pogrebi) se obrnite na stolno župnijo (tel.: 02 251 84 32).
Hvala za razumevanje!

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času imamo za otroke postne delovne sobote, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči.
Srečanja potekajo od 10h do 13h:
– Sobota, 2. 4.: OTROCI 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDA.

ROMANJE V LURD
V mesecu maju (18.-22. 5. 2022) bomo romali z avtobusom v Lurd, največji romarski kraj katoliške cerkve, z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na programskih letakih in na spletni strani.
Cena je 435 € pri najmanj 35 potnikih!
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.

SINODA
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri sinodalnih pogovorih. Še vedno pa lahko izpolnite spletni vprašalnik, ki ga najdete na naši spletni strani:
www.bazilika.info/sinoda

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
V času vojne v Ukrajini, je molitveni namen križevih potov za mir.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
23. marca 2022
Spomin in pričevanje
Evangeliji pripovedujejo o blagoslovljeni zgodovini Jezusa, ne da bi skrivali napake, nesporazume in celo izdajstva učencev. To je zgodovina, je resnica, to je pričevanje. To je dar spomina, ki ga »stari« v Cerkvi od začetka posredujejo, ko ga »iz roke v roko« predajajo naslednji generaciji. Dobro bo, če se vprašamo: kako zelo cenimo ta način posredovanja vere, prenašanje pričevanja med ostarelimi v skupnosti in mladimi, ki se odpirajo za prihodnost?
Kako se posreduje vera? »Tukaj imaš knjigo in se uči.« Ne. Tako se ne more posredovati vere. Vera se posreduje v narečju, to pomeni v domačem pogovornem jeziku, med starimi starši in vnuki, med starši in otroki. Vera se vedno posreduje v narečju, v tistem domačem in izkušenjskem narečju. Zato je zelo pomemben pogovor v družini, pogovarjanje otrok s starimi starši, ki imajo modrost vere.
Katekizem o krščanskem uvajanju danes velikodušno zajema iz Božje besede in posreduje natančne informacije o dogmah, morali vere in zakramentih. Pogosto pa manjka poznavanje Cerkve, ki izvira iz poslušanja in pričevanja resnične zgodovine vere in življenja cerkvene skupnosti od začetka do naših dni. Kot otroci se pri katehezi učimo o Božji besedi, a kot mladi se o Cerkvi učimo v šolskih klopeh in po medijih globalnega informiranja.
Vir: www.vaticannews.va

POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN

Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi,
ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih,
katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami.
Odgovóril jim je:
»Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci,
ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec.
Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil,
mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema?
Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«
In povedal je tole priliko:
»Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo.
Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel.
Rekel je svojemu vinogradniku:
›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem.
Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹
Ta pa mu je odgovóril:
›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim.
Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,1-9)

Kaj je vzrok in kaj posledica? Temeljno vprašanje, na katerega opozori tudi Jezus.
Gospod, pomagaj mi, da bom živel v zvestobi do tebe in da bom obrodil dober sad.

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbo družina Marčič.

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., je ob 15. uri na Pekrski Gorci DEKANIJSKI KRIŽEV POT. Začetek je pri spodnji kapelici (na studenški strani).

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., pri sv. maši ob 19. uri sodeluje PEVSKI ANSAMBEL ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

GOSPODOVO OZNANJENJE
Gospodovo oznanjenje je Gospodov in Marijin praznik. Seveda je bolj Gospodov, kar dokazuje skrivnost, ki jo slavimo: Kristusovo učlovečenje in Marijin pristanek, da se Kristus učloveči pod njenim srcem.
Skozi zgodovino so bila različna poimenovanja praznika, slednjič se je ustalilo sedanje ime. Včasih je 25. marec, ki je spomladansko enakonočje, veljal za dan stvarjenja sveta in prav zato tudi dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje, to se pravi za povzdignjene k veličastvu Božjega otroštva, omogočeno s Kristusovo velikonočno skrivnostjo.
Bogoslužje nas ob tem praznovanju usmerja na Kristusa in Marijo. Na Kristusa, ki postane človek, izpolnjuje Očetovo voljo in tako uresničuje delo odrešenje človeškega rodu. Na Marijo, ki s svojim zgodi se pristane, da bo Kristusova mati, s tem pa stopi v zgodovino odrešenja kot soodrešiteljica.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času imamo za otroke postne delovne sobote, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči.
Srečanja potekajo od 10h do 13h:
– Sobota, 26. 3.: OTROCI 3. RAZREDA, ki se v tem katehetskem letu pripravljajo na prvo sveto obhajilo.
– Sobota, 2. 4.: OTROCI 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDA.

TEDEN DRUŽINE
Od 19. do 25. marca poteka TEDEN DRUŽINE pod geslom »Družinska ljubezen: poklicanost in pot k svetosti.« Vsi lepo povabljeni, da se v tem tednu vsak dan od 20.00 do 20.20 ure preko spleta pridružite družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij. Prisluhnili bomo pričevanjem nekaterih družin, skupaj zapeli in v molitvi izročili vse naše prošnje Bogu.
Povezava:
– Zoom
– Youtube
– Facebook

SINODALNA SREČANJA
Pred nami je še zadnji sinodalni pogovor v naši župniji. V soboto, 26. 3., ob 15. uri.
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
V času vojne v Ukrajini, je molitveni namen križevih potov za mir.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
16. marca 2022
Starost, vir za brezskrbno mladost
Ali se ne zgodi včasih tudi nam – ko nas premaga občutek nemoči pred zlom ali smo demoralizirani zaradi »prerokov nesreče« – da bi bilo boljše, da se ne bi nikoli rodili? Ali moramo dati prav določenim nedavnim teorijam, ki obsojajo človeško vrsto kot evolucijsko škodo za življenje na našem planetu? Vse negativno? Ne.
Dejansko smo pod pritiskom, izpostavljeni nasprotnim si spodbudam, ki nas pustijo zbegane.
Na eni strani imamo optimizem večne mladosti, ki ga podžiga izjemen tehnični napredek, ta pa nam orisuje prihodnost, polno najučinkovitejših in od nas pametnejših strojev, ki bodo pozdravili naše bolezni in za nas našli najboljše rešitve, da ne bi umrli – svet robotov.
Po drugi strani pa se zdi, da je naša domišljija vedno bolj osredotočena na predstavo o končni katastrofi, ki nas bo izničila. Kar se zgodi z morebitno atomsko vojno. »Dan potem« – če še bomo, dnevi in ljudje – bo treba začeti z ničle. Vse uničiti, da bi začeli z ničle. Seveda ne želim banalizirati teme napredka. A zdi se, da se simbol potopa vse bolj uveljavlja v našem nezavednem. Sedanja pandemija med drugim precej pritiska na našo brezskrbno predstavo o stvareh, ki so pomembne za življenje in njegovo usodo.

Vir: www.vaticannews.va

JEZUS SE MED MOLITVIJO SPREMENI

Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit.
Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil
in njegova oblačila so belo sijala.
In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim;
bila sta Mojzes in Elija.
Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu,
ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu.
Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec.
Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo
in oba moža, ki sta stala ob njem.
In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu:
»Učenik, dobro je, da smo tukaj.
Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
Ni namreč vedel, kaj govorí.
Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil,
in ko so šli v oblak, jih je obšla groza.
Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!«
In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam.
Oni pa so molčali
in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
(Lk 9,28-36)

Jezus je na gori razodel svoje božje veličastvo in pokazal, da je on uresničitev starozavezne postave in prerokov.
Učenci so sicer v svoji človeški slabosti zaspali, vendar so ob zdramitvi prepoznali potrebo po božji bližini.
Jezus ostaja med nami v šotoru (tabernaklju).

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodelujeta z duhovno-ritmično glasbo Sandra Vrbnjak in Klemen Sitar.

Popoldne ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V petek in soboto, 18. in 19. 3., poteka PRIPRAVA NA ZAKON, tokrat še na daljavo.

Prihodnjo nedeljo, 20. 3., ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

PAPEŠKA NEDELJA, 13. 3.
Z veseljem in hvaležnostjo se spominjamo izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola Petra.
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, kardinal pa leta 2001. Dne 13. marca 2013 je bil izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve in si je izbral ime Frančišek. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit. Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije in imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času bodo za otroke potekale postne delovne sobote, kjer se bomo pripravili na praznovanje velike noči. Srečanja bodo potekala od 10h do 13h:
– Sobota, 19. 3.: OTROCI 1. IN 2. RAZREDA, ki jih vodi katehistinja Fani Pečar.
– Soboto, 26. 3.: OTROCI 3. RAZREDA, ki se v tem katehetskem letu pripravljajo na prvo sveto obhajilo.
– Sobota, 2. 4.: OTROCI 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDA.

TEDEN DRUŽINE
Od 19. do 25. marca bo potekal TEDEN DRUŽINE pod geslom »Družinska ljubezen: poklicanost in pot k svetosti.« Vsi lepo povabljeni, da se v tem tednu vsak dan od 20.00 do 20.20 ure preko spleta pridružite družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij. Prisluhnili bomo pričevanjem nekaterih družin, skupaj zapeli in v molitvi izročili vse naše prošnje Bogu.
Povezava:
– Zoom
– Youtube
– Facebook

SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
V času vojne v Ukrajini, je molitveni namen križevih potov za mir.

SAKRALNI KONCERT ODPADE
Izvajalci so nas obvestili, da ne bodo uspeli imeti koncerta 13. 3. zvečer ob 20. uri zaradi nakopičenega števila obveznosti.
Hvala za razumevanje!

PAPEŽ FRANČIŠEK
Sporočilo udeležencem srečanja,
1. marca 2022
Pospeševanje »ženske svetosti«
Odličen nauk teh svetnic (Terezije Jezusove, Katarine Sienske, Terezije iz Lisieuxa in Hildegarde iz Bingena), zaradi katerega so bile razglašene za cerkvene učiteljice ali zavetnice, v teh časih dobiva nov pomen zaradi svoje stalnosti, globine, aktualnosti in v trenutnih okoliščinah nudi luč in upanje našemu razdrobljenemu in neskladnemu svetu. Četudi pripadajo različnim časom in krajem in so vršile različna poslanstva, je vsem skupno pričevanje svetega življenja. Po krstni milosti poslušne Duhu so sledile svoji poti vere ne zaradi spremenljivih ideologij, ampak zaradi neomajne privrženosti »Kristusovi človeškosti«, ki je prežemala njihova dejanja. Tudi same so se včasih počutile nesposobne in omejene, »male žene«, kot bi dejala Terezija Jezusova, pred podvigi, ki so jih presegali. Kje so črpale moč, da so jih izvršile, če ne iz Božje ljubezni, ki je napolnjevala njihova srca? Kot Terezija iz Lisieuxa so mogle v polnosti uresničiti svojo poklicanost, svojo »malo pot«, svoj življenjski projekt. Ta pot je dostopna vsem, je pot običajne svetosti.
Današnja občutljivost sveta zahteva, da se ženskam vrneta dostojanstvo in notranja vrednost, s katerima ju je obdaril Stvarnik. Življenjski zgled teh svetnic poudarja nekatere prvine, ki sestavljajo tisto ženskost, ki je tako potrebna Cerkvi in svetu.
Vir: www.vaticannews.va

JEZUS ZAVRNE SKUŠNJAVCA

Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha
in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal.
Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen.
Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.«
Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor,
mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel:
»Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo,
kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem.
Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.«
Jezus mu je odgovóril:
»Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem,
ga postavil vrh templja in mu rekel:
»Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol;
kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo,
in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.«
Jezus mu je odgovóril:
»Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami,
se je za nekaj časa umaknil od njega.
(Lk 4,1-13)

Postni čas nas vabi v puščavo, da bi premislili svoje življenje, da bi na novo utrdili svoje korake po poti Jezusa Kristusa. Ob tem pa na nas prežijo skušnjave, ki nas želijo odvrniti od zvestobe Jezusu.
Gospod, napolni me s svojo močjo!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri prepeva OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

POSTNI ČAS
Minulo sredo smo pričeli postni čas z OBREDOM PEPELJENJA. Posipanje s pepelom je znamenje spokorne drže in naše pripravljenosti na spreobrnjenje ter verovanje evangeliju.
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih in to izničili.

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
12. 3.: ob 20h
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

MOLITEV ZA MIR

Papež Frančišek je opozoril na poslabšanje razmer v Ukrajini ter povabil, naj MOLIMO IN SE POSTIMO ZA MIR.
Pri vseh sv. mašah v naši baziliki dodajamo tudi molitev za mir.

SAKRALNI KONCERT
Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 20. uri bo v naši baziliki SAKRALNI KONCERT.
Solisti Gaja Sorč (sopran), Sabina Gruden (mezzosopran), Gregor Ravnik (tenor) in Marko Erzar (bariton) ter organistka Nika Frelih so zaključili študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, izvajali pa bodo naslednji program:
J. S. Bach (1685-1750):
– BWV 618, »O jagnje Božje, nedolžno«
G. F. Handel (1685- 1759):
– Messiah HWV 56
– »Vsaka dolina bo povišana«
– »Ljudje, ki so hodili v temi«
– »Bil je zaničevan«
– »Ampak ti nisi pustil njegove duše v peklu«
– »Zakaj ljudstva besnijo«
– »Ti jih boš zdrobil«
– »Kako lepa so njihova stopala«
M. Reger (1873-1916):
– op. 135a, št.4, »Iz globokega užaloščenja jaz jokam k tebi«
G. B. Pergolessi (1710-1736):
– Stabat mater
– »Njen duh stoka«
– »Naj nosim Kristusovo smrt«
G. Rossini (1792- 1868):
– Stabat mater
– »Za grehe svojih ljudi«
– »Vneti in zažgati«

Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni za pomoč Ukrajini.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
2. marca 2022
Dolgoživost – simbol in priložnost
Starost zagotovo pomeni počasnejše ritme: a ne gre samo za čas počasnosti. Umerjenost teh ritmov namreč vsem odpre prostore življenjskega smisla, ki so neznani obsesivni hitrosti. Izguba stika s počasnimi ritmi starosti zapira te prostore za vse. V tem okviru sem želel razglasiti praznik starih staršev na zadnjo nedeljo v juliju. Zaveza med dvema skrajnima življenjskima generacijama (otroci in ostareli) pomaga tudi ostalima dvema (mladim in odraslim), da se še bolj povežeta in življenje vseh še bolj obogatita s človečnostjo.
Potreben je dialog med generacijama: če ni dialoga med mladimi in starimi, med odraslimi, če ni dialoga, vsaka generacija ostane izolirana in ne more posredovati sporočila. Pomislimo, mlad človek, ki ni vezan na svoje korenine, kar so stari starši, ne dobi moči, kakor drevo, ki brez moči korenin slabo raste, zboli, raste brez oporne točke. Zato si je treba prizadevati za dialog med generacijami, kar je človeška zahteva.
Predstavljajmo si mesto, kjer je sobivanje različnih življenjskih obdobij integralni del globalnega načrta o življenjskem okolju. Pomislimo na oblikovanje naklonjenih odnosov med starostjo in mladostjo, ki se odražajo v splošnem slogu odnosov. Prekrivanje generacij bi postalo vir energije za zares viden in živeti humanizem.
Vir: www.vaticannews.va

GOVORJENJE RAZODEVA ČLOVEKOVO NOTRANJOST

Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko:
»Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo?
Učenec ni nad učiteljem.
Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj.
Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata,
bruna v svojem očesu pa ne opaziš?
Kako moreš reči svojemu bratu:
›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹
če sam ne vidiš bruna v svojem očesu?
Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa
in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad,
in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad.
Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu.
Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.
Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro,
hudoben pa iz hudobnega húdo;
iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«
(Lk 6,39-45)

Slepi ne more voditi slepega, ker je za oba nevarno.
Če pa dobro prisluhnem, me lahko vodi glas Učitelja!
Gospod, naj se pogledam v ogledalu, da bom lahko popravil svoje življenje!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbeno spremljavo Meta Marčič.

Pri sv. maši ob 19. uri sodeluje pevski ansambel ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

Zvečer ob 20.30 uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

V času šolskih ZIMSKIH POČITNIC, od 28. 2. do 4. 3., ni verouka.

V torek, 1. 3., ob 20. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.

Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.

Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, ki nas tolaži v trpljenju. Dopoldne bomo obiskali bolnike po domovih.

V petek, 4. 3., ob 20. uri je srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

POSTNI ČAS
V sredo pričenjamo postni čas. Pri obeh mašah bomo opravili OBRED PEPELJENJA, po katerem ima dan tudi ime – Pepelnica. Posipanje s pepelom je znamenje spokorne drže in naše pripravljenosti na spreobrnjenje ter verovanje evangeliju. Spominja nas tudi, da smo ustvarjeni iz prahu zemlje.
Postni čas je postavljen pred praznik Velike noči, ki jo vsako leto obhajamo na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Postni čas traja 40 dni in šest postnih nedelj.

POSTNA POSTAVA
V postnem času imamo tudi več priložnosti za različne spokorne vaje.
Ob začetku in koncu postnega časa (Pepelnica in Veliki petek) za vse (od 18. do 60. leta) velja STROGI POST, ko ne uživamo mesa in se le enkrat na dan lahko do sitega najemo.
Tudi na vse POSTNE PETKE velja odpoved mesnim jedem, k čemur smo sicer spodbujeni skozi vse leto.
Seveda pa smo v postnem času povabljeni tudi k vsem drugim oblikam spokornosti in različnim odpovedim. Povabljeni smo, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Za otroke je to lahko 40 dni brez sladkarij, čokolade, slanarij, …
Odrasli lahko 40 dni abstiniramo alkoholne pijače, kajenje in druge razvade.
To seveda ne velja samo za hrano!
Velik izziv je odpoved grdemu govorjenju (preklinjanju), opravljanju, obrekovanju, …
Potrudimo se biti vsaj 40 dni prijazni, spoštljivi, dobronamerni, …
Zakaj se ne bi odpovedali nepotrebnemu gledanju televizije, igranju računalniških iger, brezglavemu brskanju po internetu oz. družbenih omrežjih.
Vsaka odpoved naj za seboj potegne odločitev! Če zmanjšam gledanje televizije za eno uro na dan, imam eno uro časa, ki ga lahko posvetim ostalim družinskim članom, osamljenim prijateljem in znancem, … Lahko tudi več molim.
Ko se odpovedujem različnim prehranskim priboljškom, lahko na ta način privarčevani denar namenim ubogim.
Postni čas nas torej vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih in to izničili.
Ne izpustimo te čudovite priložnosti!

KRIŽEV POT
Križev pot bomo v naši baziliki molili oz. premišljevali vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.

MOLITEV ZA MIR

Papež Frančišek je opozoril na poslabšanje razmer v Ukrajini ter povabil, naj pepelnično sredo namenimo MOLITVI IN POSTU ZA MIR.

SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
5. 3.: ob 20h
12. 3.: ob 20h
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
23. februarja 2022
Milost časa in zaveza življenjskih obdobij
Poleg migracij je starost med najnujnejšimi vprašanji, h katerim je človeška družina poklicana pristopiti v tem času. Ne gre samo za količinsko spremembo. V igri je enotnost življenjskih obdobij, oziroma resnična referenčna točka za razumevanje in spoštovanje človeškega življenja v njegovi celovitosti. Vprašajmo se: Ali obstaja prijateljstvo, zaveza med različnimi življenjskimi obdobji ali pa prevladujeta ločitev in odmetavanje?
Vsi živimo v sedanjosti, v kateri sobivajo otroci, mladi, odrasli in ostareli. Toda spremenilo se je razmerje: dolgoživost je postala množična in na obsežnih predelih sveta je otroštvo porazdeljeno v majhnih odmerkih. Govorili smo tudi o demografski zimi. Neravnovesje, ki ima mnoge posledice. Prevladujoča kultura ima za edini model mladega odraslega, to je posameznika, ki je samosvoj in ostane vedno mlad. Toda ali je res, da mladost vsebuje celoten smisel življenja, medtem ko starost pomeni le njegovo izpraznitev in izgubo? Ali je to res? Poveličevanje mladosti kot edinega obdobja, ki je vredno utelešenja človeškega ideala, združeno s prezirom starosti kot šibkosti, propadanja ali invalidnosti je bila prevladujoča ikona totalitarizmov dvajsetega stoletja. Smo to morda že pozabili?.
Vir: www.vaticannews.va

BODITE USMILJENI, KAKOR JE BOG USMILJEN

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim:
Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.
Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo,
in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani.
Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj.
In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.
Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre?
Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.
Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre?
Tudi grešniki delajo isto.
In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre?
Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike.
Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali.
In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega,
kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.
Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!
Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo;
dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje.
S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27-38)

Smernice za krščansko življenje niso zgolj lepe besede, ampak od kristjana pričakujejo konkretno držo do drugih ljudi, še posebej tistih, s katerimi se ne razumemo najbolje. Gospod, daj mi moči, da bom dober do vseh!

NAPOVEDNIK
Danes prebiramo 1. del pastirskega pisma papeža Frančiška pred postnim časom >>>

Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri sodelujeta z duhovno-ritmično glasbo Sandra Vrbnjak in Klemen Sitar.

Popoldne ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

Prihodnjo nedeljo, 27. 2., pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbeno spremljavo Meta Marčič.

Prihodnjo nedeljo, 27. 2., pri sv. maši ob 19. uri sodeluje z pevski ansambel ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

Prihodnjo nedeljo, 27. 2., je zvečer ob 20.30 uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

SEDEŽ APOSTOLA PETRA, 22. 2.
A »sveti sedež« vendarle ni stol, ni predmet … je oseba, četudi zgolj »pravna«.
In predstavlja OBLAST RIMSKEGA ŠKOFA, papeža, vrhovnega poglavarja Cerkve … ki mu je bila ta oblast dana, kot beremo v Evangelijih, od samega Kristusa.
A ker ne gre za sedež kateregakoli apostola, temveč je to Petrov sedež, nam že ime samo pove, da to ni, ne sme in ne more biti udoben prestol … ampak gre za skalo. Trdno skalo, ki je ne premagajo peklenska vrata in ob kateri si hudič polomi zobe. To je sedež, vsekan v skalo, ki jo sonce, ki mu Nebeški Oče daje, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, razbeli do te mere in temperature, da zlepa ne sedeš! To je sedež, vsekan v skalo, ki jo dež, ki ga Nebeški Oče pošilja nad pravične in krivične, namoči in zmrazi takó in toliko, da ne moreš obsedeti!
Sedež apostola Petra je res prestol, za katerega se in zaradi katerega se mnogi tepejo, a je to trdna skala, ki se ne trese.
Vir: cusin.si/sedez-apostola-petra

DAN SPOMINA, 22. 2.
Dan spomina, rojstni dan skavtskega ustanovitelja lorda Roberta Baden-Powella in njegove žene Olave. Tudi letos skavti praznik obeležujejo tako, da še posebno skrbno delajo dobra dela. Več: skavti.si/skavtski-dan-spomina-2022

SV. MATIJA, 24. 2.
Sv. Matija se je rodil je v Betlehemu in je bil eden od dvainsedemdesetih Jezusovih učencev, ki jih je Jezus poslal oznanjat Božje kraljestvo. Po Jezusovem vnebohodu so ga z žrebom izbrali kot naslednika izdajalca Juda Iškarijota v krogu dvanajsterih apostolov, na binkošti je prejel Svetega Duha.
Ime Matija je zloženka iz hebrejskega matti ‘moj dar’ in jah ‘bog’, torej je ime prvotno pomenilo ‘moj dar je bog’. Ustrezno slovansko ime je Bogdan.
Vremenarski rek: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi.

SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
5. 3.: ob 20h
12. 3.: ob 20h
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
16. februarja 2022
Sv. Jožef, zavetnik vesoljne Cerkve
Bratje Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5). Tukaj imamo zelo lepo potezo krščanske poklicanosti: varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo …
Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka.
»V tem smislu ni mogoče, da sveti Jožef ne bi bil varuh Cerkve, saj je Cerkev podaljšanje Kristusovega telesa v zgodovini, istočasno pa materinstvo Cerkve predstavlja Marijino materinstvo. Ko Jožef še naprej varuje Cerkev, še naprej varuje Dete in njegovo mater, pa tudi mi, ko ljubimo Cerkev, še naprej ljubimo Dete in njegovo mater« (Patris corde, 5).
Vir: www.vaticannews.va

BLAGOR UBOGIM, GORJE BOGATINOM

Tisti čas je Jezus šel z dvanajsterimi dol
in se ustavil na ravnem kraju.
Ob njem je bila velika množica njegovih učencev
in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema
ter iz tirskega in sidónskega primorja.
Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril:
»Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo.
Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste.
Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste.
Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili
ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega!
Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče,
kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.
Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.
A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate.
Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste.
Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste.
Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas,
kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«
(Lk 6,17.20-26)

Velika množica in silno veliko ljudstva je zbrano poslušala Jezusa. Njegove blagodejne besede božajo srca vseh zbranih. Besede gorja pa zaskelijo in vzbujajo skrb.
Gospod, odpri mi ušesa in srce, da te bom zmogel poslušati in svoje življenje uravnati po tvojih besedah!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Pri sv. maši ob 10. uri prepeva OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.

Popoldne ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V soboto, 19. 2., bo ob 20. uri župnijsko SINODALNO SREČANJE.

Od jutri, 14. 2., KATEHEZA spet poteka v živo.

Prihodnjo nedeljo, 20. 2., pri sv. maši ob 10. uri sodelujeta z duhovno-ritmično glasbo Sandra Vrbnjak in Klemen Sitar.

Prihodnjo nedeljo, 20. 2., je popoldne ob 15. uri srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.

KATEHETSKI SIMPOZIJ
Že 52. KATEHETSKI SIMPOZIJ z naslovom Digitalna doba – izziv katehezi bo potekal v spletni obliki 14., 15. in 16. februarja 2022, vsak dan od 19.00 do 21.30 (aplikacija Zoom).
V tokratnih srečanjih bomo skupaj razmišljali o spremembah, ki jih v naše življenje in delovanje prinaša digitalni svet – vse z namenom, da bi našli pot, kako oznanilo približati sodobnemu človeku ter ga spremljati k osebnemu odnosu z Jezusom Kristusom.
O temeljnih izhodiščih digitalne dobe in njenem vplivu na družbo, kulturo in vzgojne procese bo spregovoril dr. Roman Globokar.
Nato se bomo v predavanju nevrologa dr. Zvezdana Pirtoška ustavili ob sodobnih raziskavah o možganih – kako se njihova struktura spreminja v času digitalizacije in kakšen vpliv ima to na naše razmišljanje in ravnanje.
Simpozijske večere bomo sklenili s predavanjem dr. Janeza Vodičarja, ki bo pridobljena spoznanja umestil v polje katehetskega dela. Skupaj bomo iskali poti kateheze v sodobnem svetu. Kateri izzivi so pred nami in kako odgovarjamo nanje?
Prijave in informacije: sku.rkc.si, sku@rkc.si

SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
19. 2.: ob 20h
5. 3.: ob 20h
12. 3.: ob 20h
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda
Več informacij: sinoda@bazilika.info

MLAJŠI IZOBRAŽENCI
Pričeli smo s srečanji mlajših izobražencev, ki ne sodijo več v študentsko skupino, nimajo pa še možnosti biti v zakonski skupini …
Vabljeni mladi od 23. do 35. leta!
Vsako sredo ob 20. uri.
Vabljeni fantje in dekleta!

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA
V petek, 18. 2., bo na gimnaziji Antona Martina Slomška ponovitev DNEVA ZA RADOVEDNE.
Več informacij in prijave na: www.skofijska.si

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
9. februarja 2022
Sveti Jožef, zavetnik srečne smrti
Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.
Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.
Vir: www.vaticannews.va