Med Dravo in Muro
Različna mariborska obvestila
Na veliko soboto (8. 4. 2023) bomo popoldne blagoslavljali velikonočne jedi.
K blagoslovu prinesemo velikonočna jedila: kruh, meso, pirhe in hren.
KRUH ali potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono.
MESO predstavlja Jezusovo telo.
PIRHI predstavljajo Jezusove rane in kaplje krvi.
HREN predstavlja Jezusove žeblje.
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 17.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.
Zvečer ob 19. uri je slovesna velikonočna vigilija.
SPOVEDNI DAN ob radijskem misijonu bo v petek, 31. 3. 2023, od 7. do 19. ure.
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (3.-7. 4. 2023) bo v baziliki CELODNEVNO SPOVEDOVANJE od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.
CVETNA NEDELJA, 2. 4. 2023
Blagoslov zelenja (butar, presmecev, oljčnih vejic, …) bo pri vseh svetih mašah: ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h.
Ob 10. uri bo blagoslov na trgu pred baziliko.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE
VELIKI ČETRTEK, 6. 4. 2023
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sveta maša in češčenje Najsvetejšega v JEČI.
VELIKI PETEK, 7. 4. 2023
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem GROBU.
VELIKA SOBOTA, 8. 4. 2023
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in molitev brevirjaBLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 17.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 19.00. Začela se bo z blagoslovom ognja v atriju samostana.
VELIKA NOČ, 9. 4. 2023
7.00 – vstajenjska PROCESIJA in sveta maša.Pri mašah bodo prepevali:
ob 7.00 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 8.30 – ljudsko petje;
ob 10.00 – otroški pevski zbor Mehurčki pod vodstvom Aleksandre Vrbnjak;
ob 11.30 – zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in orgel;
ob 18.30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 19.00 sveta maša.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 10. 4. 2023
Pri mašah bodo prepevali:
ob 8.30 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 10.00 – pevska skupina Mater Misericordiae pod vodstvom Aleša Marčiča;
ob 11.30 – orgelska spremljava;
ob 19.00 – ljudsko petje.
Križev pot bomo v naši baziliki molili oz. premišljevali vsako sredo, petek in nedeljo ob 18.30 (pred večerno sv. mašo), ob sredah in petkih pa tudi dopoldne po sveti maši ob 9. uri.
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križev svet odrešil!
Pastirsko pismo nadškofa msgr. Alojzija Cvikla DJ
na nedeljo Jezusovega krsta, 8. januarja 2023
Dragi bratje, drage sestre!
Naj vam na začetku novega leta zaželim blagoslova in potrebnega poguma, da bi v tem letu izkoristili ponujene priložnosti za rast v veri. Pomembna priložnost je tudi sinodalna pot Cerkve, na katero vas na začetku novega leta – kot vaš škof – vabim in spodbujam, da na njej vztrajamo. Ob koncu leta radi pogledamo nazaj in v spominu obujamo dogodke preteklega leta ter v njih odkrivamo Božje delovanje. Zlasti ob praznikih kristjani obudimo ta spomin in pripovedujemo zgodbo našega odrešenja ter tako učvrstimo identiteto in pripadnost skupnosti. To nam odpira širši, duhovni pogled na stvarnost in razsvetljuje pot v prihodnost. Eno leto je, odkar sem vas prav na nedeljo Jezusovega krsta s pastirskim pismom povabil na skupno sinodalno pot, kot sem zapisal »na pot duhovne prenove in tesnejše povezanosti znotraj naših krščanskih skupnosti«. Na tej naši sinodalni poti se je v preteklem letu zgodilo mnogo lepega. Po župnijskih skupnostih so se vrstile molitve, sinodalni pogovori, razna srečanja, več sodelovanja laikov in duhovnikov, poročila vodstvu sinode; v mesecu juniju smo pripravili skupno škofijsko poročilo in nato škofijski del sinodalnega procesa ovenčali z razločevanjem in evharističnim srečanjem v Mariboru – v cerkvi sv. Janeza Boska. V končnem sinodalnem poročilu sem zapisal, da »smernice dokumenta jemljem kot pomemben kažipot pri vodenju nadškofije. Predvsem si želim, da postane sinodalnost vsakdanji kruh po naših občestvih, da postane kakor dim kadila, ki prežame vse, s čimer pride v stik, in ga ni mogoče odpraviti. Želim si, da bi bila sinodalnost ta vonj Svetega Duha, ki bi šel skozi vse strukture naše nadškofije in krepil prenovo v smeri vedno bolj sinodalne Cerkve.« Pogled nazaj in premislek, koliko smo zapisano uresničili, pove, kakšna Cerkev smo, kje na sinodalni poti smo. Da je pogled nazaj pomemben, kaže tudi evangelist Matej, ki svoj evangelij začne s pogledom daleč nazaj v preteklost, z rodovnikom, s katerim pove, da je Kristus uresničitev starozaveznih prerokb ob sodelovanju ljudi.
V današnjem evangeliju Jezus stopi pred Janeza Krstnika in ga prosi naj ga krsti. Jezus k Janezovemu krstu ne pride iz potrebe, ker bi bil grešnik in bi potreboval očiščenje. S krstom se je Jezus ponižno podal v jordansko vodo, da vodi novi eksodus, da odpre pot v novo obljubljeno deželo v nebesih, da bi lahko vsi ljudje slišali besede, ki so bile nekoč pridržane zgolj za Izrael in njenega kralja, besede da je vsak od nas ljubljeni Božji sin in ljubljena Božja hči (Ps 2,7). Prav tako je Jezus s tem, ko se je dal krstiti, potrdil Janezovo poslanstva. Janez je vedel, da je med njegovim in Jezusovim krstom kontrast in to je potrdil z besedami: »On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Mt 3,11).
Nedelja Jezusovega krsta tudi nas – kot posameznike in kot skupnost – spomni na našo zgodbo z Bogom ter našo identiteto in poslanstvo, ki smo ga prejeli pri svetem krstu. Spomni nas, kdo smo in čigavi smo. S krstom smo postali Božji sinovi in hčere, Jezusovi bratje in sestre ter zato tudi med seboj, člani njegove Cerkve, dediči nebes in tempelj Svetega Duha. Po krstu smo postali udje Kristusovega skrivnostnega telesa in postali deležni Kristusovega duhovništva. Ko stopimo preko praga cerkve in se pokrižamo z blagoslovljeno vodo, obnovimo naš krst in potrdimo, da smo bili odrešeni s Kristusovim križem in smo prepojeni z vstajenjsko močjo. Postali smo člani Božje družine.
Dragi bratje in sestre, na pragu novega leta mi dovolite, da poleg kratkega spomina na zgodbo lanskega leta z vami pogledam tudi na pot, ki je še pred nami, saj je papež Frančišek sinodalno dogajanje podaljšal za eno leto. Že ob sklepu škofijske faze sinodalne poti sem zapisal, da »se za nas ta sinodalna pot ne zaključuje, temveč šele prav začenja.« V prihodnjih letih bomo sinodalno pot nadaljevali, ko se bomo skupaj pripravljali na dva velika dogodka. Prvi, na ravni vesoljne Cerkve, bo redno Sveto leto (2025) z geslom »Romarji upanja«. Drugi dogodek, tri leta kasneje (2028), bo obhajanje 800-letnice obstoja naše nadškofije.
V pripravi na sveto leto bomo poskušali »v krščanskih občestvih izpeljati določeno misijonarsko preobrazbo, ki bi bila sposobna spremeniti stvari tako, da bi navade, slogi, urniki in govorica ter vse cerkvene strukture – bile sposobne – evangelizirati sodobni svet« (CD 162, Pastoralno spreobrnjenje). V tem letu vas bodo vaši duhovniki z ljubeznijo dobrega pastirja uvajali v lepoto bogoslužja ter vam ga tudi razlagali, ker je bila ravno liturgija, zlasti nedeljska maša, v sinodalnih pogovorih izpostavljena kot neizkoriščen duhovni kapital. Pomagali vam bodo vedno popolneje živeti bogoslužna dejanja, ki so »danes« zgodovine odrešenja. V pripravi na škofijsko jubilejno leto pa se bomo ozirali tudi nazaj, v bogato zgodovino naše krajevne Cerkve, da bi nas usmerjala k skupni hoji v prihodnost, v zaupanju, veri in ljubezni.
Da bomo ta proces priprave na te milostne trenutke dobro izkoristili, vas povabim, da skupaj obudimo krstno milost. V tem času vas povabim k poglobljeni molitvi za našo krajevno Cerkev.
Prepričan sem, da nam do leta 2025 in naprej do leta 2028 lahko uspe narediti pomembne duhovne korake za našo nadškofijo. Zavedajmo se, da se vsaka prenova začne v meni z mojo potjo h Gospodu in ponižnim priznanjem, da sem grešnik in potreben Boga.
Naj to našo pot spremlja varstvo in priprošnja Nebeške Matere Marije in bl. Antona Martina Slomška. Amen.
msgr. Alojzij Cvikl DJ
mariborski nadškof metropolit
SVETI VEČER, 24. 12. 2022
Na sveti večer ob 21h je pri sv. maši kantorsko vodeno ljudsko petje.
Pri polnočnici (ob 24.00) sodeluje pevska skupina MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča.
BOŽIČ, 25. 12. 2022
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom g. Francija Divjaka
Pri sv. maši ob 10h prepeva OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI s sodelovanjem Klemena Sitarja in Sandre Vrbnjak.
Pri sv. maši ob 11.30 prepeva zbor LAUDAMUS pod vodstvom Maksimilijana Feguša.
Pri sv. maši ob 19h bo ljudsko petje.
Adventni čas je namenjen tudi duhovni pripravi na božične praznike.
V naši baziliki bomo na voljo za zakrament sv. spovedi v tednu pred božičem, od ponedeljka, 19. 12., do petka, 23. 12. 2021. Vsak dan od 7h do 12h in od 14h do 19h.
Ne odlašajte na zadnji trenutek!
Na sveti večer, 24. 12. 2022, bo sv. maša ob 21. uri in ob polnoči.
Na božični dan, 25. 12. 2022, bodo sv. maše po nedeljskem redu: ob 8.30, 10.00, 11.30 in 19.00.
V nedeljo, 18. decembra 2022, nam bodo skavti prinesli LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki jo boste lahko prejeli pri vseh svetih mašah.
Plamen Luči miru bo v naši baziliki na voljo pred daritvenim oltarjem do 1. januarja, ko obhajamo svetovni dan miru.
Vstani in sveti!
Kaj ti je, da spiš? Vojna, stiske, bolezni, nesreče, osamljenost… Kaj pa ti? Se bojiš? Živiš, kakor da se nič ni zgodilo? Seveda, težko nam je, ko vidimo, kaj vse se dogaja in se nam zdi, da ne moremo nič. Pa vendar je že iskra dovolj, da vname ogenj, in kaplja dovolj, da ga pogasi. Zbudi se! Božič je. Naj ti ne bo vseeno za temo v svetu. Ni ti treba spremeniti vsega, naredi eno dobro delo, pospravi sobo, skuhaj komu kavo, spusti avto predse. Ko boš premaknil sebe, boš obrnil svet. Zaneti iskro, naj v tebi zasije Luč. Vstani in sveti.
(letošnja poslanica)
Dobrodelni namen
Že od samega začetka je Luč miru iz Betlehema dobrodelna akcija, ki vsako leto s prostovoljnimi prispevki pomaga kakšni dobrodelni ustanovi, organizaciji ali pa posameznim osebam, družinam. Ob deljenju plamena Luči miru iz Betlehema se zbirajo prostovoljni prispevki, ki se jih vsako leto nameni otrokom v stiski.
Tudi v letošnjem letu bodo del sredstev namenili v Sklad Sv. Lucije, ki je v osnovi namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in socialnih stiskah naših članov.
S preostankom zbranih sredstev v dobrodelni akciji Luč miru iz Betlehema bodo podprli šolanje otrok v Liberiji ter pomagali družinam v stiski v Sloveniji:Misijon v Liberiji
Polovico teh sredstev bodo namenili misijonu v Liberiji, kjer Sabina Kern (bivša skavtska voditeljica v Kranju 1), vodi šolo in skupnost Cenacolo. V misijonu skrbijo za sirote in bolne otroke ter opravljajo veliko delo na področju osnovnega izobraževanja in zdravstvene oskrbe. Prav zaradi sredstev, zbranih v dobrodelni akciji, bo njihova šola preživela tudi to šolsko leto in sprejela še nekaj dodatnih otrok. Več o njihovem delu in iskrici, ki jo prižigajo za tamkajšnje otroke, lahko preberete v Sabininem pismu.Pomoč družinam v stiski
Drugo polovico pa so se odločili nameniti slovenskim družinam, ki se ob naraščajočih stroških in draginji vse pogosteje znajdejo v globokih finančnih stiskah. S pomočjo Karitasa ali Centrov za socialno delo bodo darove namenili najbolj potrebnim in jim vsaj nekoliko omilili prihajajočo zimo in pomlad.
Več info: https://lmb.skavt.net/
Novozgrajeno samostansko in župnijsko cerkev sv. Marije, Matere Usmiljenja, ki jo je 11. avgusta 1900 posvetil škof Mihael Napotnik, je 7. novembra 1906 papež Pij X. povzdignil v baziliko minor.
Letos bo slovesno bogoslužje ob 9. uri vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl SJ.
Beseda “basilica” prihaja iz grščine v pomenu “kraljeve hiše”. V katoliški Cerkvi bazilika predstavlja cerkev s posebnimi privilegiji. Poznamo dve vrsti bazilik: major in minor. Štiri velike (major) ali papeške so v Rimu: Sv. Petra, sv. Janeza, sv. Marije Snežne in sv. Pavla zunaj obzidja. Manjše (minor) bazilike pa najdemo po vsem svetu.
Razlogi za imenovanje so lahko v starodavnosti, dostojanstvu, zgodovinskem pomenu, arhitekturni in umetnostni vrednosti cerkve ter/ali v pomenljivih krajih češčenja. Bazilika mora biti kraj aktivne in pastoralne liturgije.
Zaradi posebne povezanosti in občestva s papežem, morajo v bazilikah s posebno skrbjo praznovati praznike Sv. apostolov Petra in pavla (29. junija) in obletnice izvolitve papeža oz. njegove postavitve v službo. V primeru papeža Frančiška je to 13. marec (izvolitev) in 19. marec (umestitev).
Več kot 1.770 cerkva po svetu je imenovanih za baziliko, od tega v Sloveniji 7 (Maribor – bazilika Matere usmiljenja, Sveta Gora – bazilika Marijinega Vnebovzetja, Brestanica – bazilika Lurške Matere Božje, Stična – bazilika Žalostne Matere Božje, Petrovče – bazilika Marijinega obiskanja, Brezje – bazilika Marije Pomagaj, Ptujska Gora – bazilika Marije Zavetnice).
Možnost prejema popolnega odpustka >>> v baziliki Matere Usmiljenja:
– 25. januar – patrocinij – Mati Usmiljenja
– 29. junij – sv. apostola Peter in Pavel
– 2. avgust – porciunkula
– 11. avgust – obletnica posvetitve cerkve
– 7. november – obletnica imenovanja za baziliko
In seveda ob vseh drugih priložnostih, ki veljajo za vso Cerkev.
Vsak četrtek ob 20. uri poteka pri nas srečanje FRANČIŠKOVE MLADINE (FRAMA).
Skupina je namenjena srednješolcem in študentom.
Ob zgledu sv. Frančiška bomo spoznavali izzive za svoje življenje in prepoznavali svojo življenjsko poklicanost.
Pridi in poglej!
Z mesecem oktobrom začenjamo z rednimi srečanji odraslih in mlajših izobražencev.
Ob sredah ob 17. uri bodo potekala srečanja VEROUKA ZA ODRASLE.
Ob sredah ob 20. uri bodo potekala srečanja MLAJŠIH IZOBRAŽENCEV.
Vabljeni!