In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. (Mr 8,29-31)
Tokrat Jezus povprašuje »svoje bližnje« čisto po domače: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem jaz?« Enako, kot mi kdaj povprašamo svoje prijatelje, kaj si kdo misli o meni, o nas, o našem delu … Zagotovo tisti, ki niso vsak dan v stiku z nami, na nas gledajo drugače kakor ti, ki ob nas preživijo veliko več časa. S slednjimi tudi živimo skupaj »na drugačen način« kot morda z drugimi. Dejstvo je: ko so učenci prišli tako daleč, da so Jezusa spoznali za Božjega Sina, kar se je zgodilo s Petrovo izpovedjo (Mr 8,27-38), je Jezus »položil karte na mizo«. Naravnost jim je povedal, kakšna bo njegova pot; jasno pa jim je tudi povedal, kaj čaka tistega, ki mu na njegovi poti želi slediti še naprej. Jezus namreč razume svoje življenje kot pot, ki mu jo je Bog začrtal in jo mora prehoditi v poslušnosti Bogu. Skupnosti z Jezusom ni mogoče ustvariti samo z mislimi in čustvi; z Jezusom je zares povezan le, kdor mu na njegovi poti sledi, kdor z njim stopa po tej poti. Kdor želi biti skupaj z Jezusom, ta mora biti tam, kjer je on, mora slediti poti, po kateri je on hodil pred njim. Naj bo ta pot še tako strma, ozka in neprijetna in naj od tistih, ki Jezusu sledijo, še tako veliko zahteva, pa vendar samo ta pot prinaša človeku tisto, kar ga izpolnjuje in osrečuje – povezanost z Jezusom. Na tej poti je z nami in mi z njim; in on je Mesija, ki dokončno prinaša odrešenje; in on je Božji sin, ki nas vodi v otroški odnos z Bogom Očetom. Naše odrešenje je v tem, da nas nekdo osvobodi iz osamljenosti, izolacije, egoizma in samopotrjevanja; da smemo pripadati skupnosti oz. Jezusu. Če smo sebični in se upiramo Jezusovemu klicu, nas to vrže nazaj v temo in hlad osamljenosti. Biti Jezusov učenec, biti osebno povezan z njim, je največ, kar nam lahko da kot njegovim učencem sodobnega časa. Če to sprejmemo, »ne bomo izgubili svojega življenja«.
Po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo
NAPOVEDNIK
Danes je ZAČETEK DEVETDNEVNICE k blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
NOVO VEROUČNO LETO
Poletja je konec, začela se je jesen in pred nami je začetek veroučnega leta. V naši župniji bomo z rednimi veroučnimi srečanji začeli jutri, v ponedeljek, 17. septembra. Urnik verouka je na oglasni deski in spletni strani župnije.
Vse starše otrok, ki bodo pri nas obiskovali verouk, prosimo, da svojega otroka vpišete k župnijski katehezi pred začetkom verouka ali najkasneje pri prvi uri verouka.
Star pregovor pravi: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« V nedeljo, 23. septembra, bomo pri deseti maši Bogu izročili veroučno leto, ki je pred nami. Med mašo bo blagoslov šolskih torb, zvezkov in knjig, ki jih bodo otroci uporabljali v šoli in pri verouku.
Dobri Jezus, začenjamo novo veroučno in šolsko leto. Pomagaj nam, da bodo naše misli in srce odprti za nova spoznanja. Daj, da bomo preko novih znanj vse bolj spoznavali tudi tebe in tvoj čudoviti načrt, ki ga imaš z nami in s svetom, ki nas obdaja. Spremljaj nas v morebitnih preizkušnjah in daj nam moči, da bomo, kadar bomo pred zahtevnejšimi izzivi, zmogli narediti to, kar se od nas pričakuje.
Naj bomo odprti za nova prijateljstva, ob vseh sošolcih in prijateljih pa naj nikoli ne pozabimo tudi nate, ki nas boš tudi skozi to leto nenehno spremljal na vsakem koraku.V nedeljo, 23. septembra, bo ob 15.00 v Vuzenici SLOVESNOST OB SLOMŠKOVI NEDELJI. Vabljeni!
Vsem, ki zaradi bolezni ali starostne obnemoglosti ne morete prihajati v cerkev, lahko prinesemo SV. OBHAJILO NA DOM. Na prvi petek vas obišče duhovnik, da lahko prejmete zakramenta sv. spovedi in sv. obhajila, ob nedeljah in praznikih pa vam prinese sv. obhajilo eden od izrednih delivcev sv. obhajila. Sporočite nam in z veseljem vas bomo obiskali.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 23. 9. 2018:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Claudio Korošec
DUHOVNA ISKRICA
Hvala, dobrotni Oče, da nas učiš milosrčnosti. Ne sprejemaš naše vere, če je ne spremljajo dobra dela. Lahko je klicati tvoje ime, teže je tujca sprejeti za brata. Svariš nas pred lažnim naličjem in ljubša ti je naša robatost kot mehkobno hvalisanje. Zahvaljen, ker vse poimenuješ s pravim imenom, da nam ni težko prepoznati tvoje namere, kadar nam pošiljaš preizkušnjo, da bi nas utrdil v stanovitnosti.
B. Golob, Zahvala za Božji kruh
SVETNIK TEDNA
21. september
JONA
Preroku Jonu (‘Golob’) je Bog naročil, naj gre v Ninive, veliko pogansko mesto, kot klicar k spreobrnjenju. Toda ta godrnjavi mož se Bogu upre. Namesto da bi šel proti vzhodu v Ninive, se vkrca na ladjo, ki pluje proti zahodu Sredozemlja. Toda Bogu ni mogel uiti: poslal je vihar in Jona je prestrašenim mornarjem priznal, da je to zlo prišlo nadnje po njegovi krivdi. Na vprašanje, kaj naj storijo z njim, jim je rekel, naj ga vržejo v morje. Bog je določil veliko ribo, ki ga je pogoltnila. V trebuhu ribe se z dolgo molitvijo obrača k Bogu, se kesa svoje nepokorščine in obljubi, da bo izpolnil njegov ukaz. »In Gospod je rekel ribi in izbljuvala je Jona na kopno« (Jon 2,11). Po tej preizkušnji gre Jona v Ninive, hodi po mestu in kliče: »Še štirideset dni in Ninive bodo pokončane!« Ninivljani so njegovo oznanilo vzeli zares in so se spokorili. Jona je od daleč opazoval, kaj se bo z mestom zgodilo, in bil je jezen, ker mu je Bog prizanesel s kaznijo. (…) Vodilna misel je nauk o Božjem usmiljenju. Božja skrb vključuje vse ljudi. Od Boga navdihnjeni pisatelj je hotel poučiti svoje rojake, da so Božje grožnje, izrečene po prerokih nad ljudmi, tudi če so pogani, vedno pogojne ter da sta kesanje in pokora koristna. Bog, o katerem so spoznali, da je do Izraelcev dobrohoten, razodeva, da je tak tudi do tujcev.
Dodaj odgovor