In Jezus jim je odgovoril: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blagovest oznanja; in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne.« (Mt 11,4–6)
ADVENTNO VESELJE
Adventni čas je čas veselja in upanja. Apostol Pavel nam kliče: “Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se” (Flp 4,4).
Temelj našega veselja je, da nam je Gospod zelo blizu. V adventu to veselje še posebej doživljamo zaradi bližine praznika Jezusovega rojstva.
Sveti Pavel nam zelo zgovorno pove, da je vzrok naše žalosti oddaljenost od Boga. Naša mlačnost in naši grehi nas od Njega oddaljujejo.
Hkrati pa nam apostol Pavel kliče, naj se veselimo, saj imamo dovolj razlogov za veselje. Največji razlog je, da je Gospod blizu. Lahko se mu približamo, kolikor hočemo. Čez nekaj dni bo prišel božič. Ob srečanju z Gospodom se bomo veselili kakor betlehemski pastirji, kakor modri z Vzhoda, kakor Marija in Jožef.
Vriskajte, nebesa, in raduj se, zemlja, gore, zaženite vrisk! Kajti naš Gospod prihaja (prim. Iz 49,13). V njegovih dneh bosta cvetela pravičnost in mir (prim. Ps 72,7).
Kristjani moramo biti v svojem bistvu veseli ljudje. Toda naše veselje ni kakršno koli veselje, je Kristusovo veselje in prinaša pravičnost in mir. Samo On ga lahko daje in ohranja, ker svet ne pozna njegove skrivnosti. Kristjani nosimo svoje veselje v svoji notranjosti, v svoji duši. Ko v svojem srcu odkrijemo Boga, je to za nas neusahljivi vir veselja.
V adventnem času si lahko v svojih mislih naslikamo podobo Device Marije z Otrokom pod srcem, sijočo od veselja. Pripravljajmo se na božič skupaj z njo, ki nam s svojim življenjem daje čudoviti zgled veselega in upanja polnega kristjana. Kljub velikim težavam, ki jih je doživljala v času pričakovanja, še zlasti v stiski pred porodom, ko so jo Betlehemčani brez vsakega človeškega čuta neprijazno zavrnili, ni izgubila veselja nad dejstvom, da se je Bog učlovečil.
Še malo, prav malo, in prišel bo ta, ki prihaja, in ne bo odlašal (prim. Heb 10,37). Z njim prideta mir in veselje. Njegov prihod daje smisel vsemu človekovemu življenju.
POSTAVITEV JASLIC
V ponedeljek, 12. decembra, bomo ob 20. uri v baziliki začeli s postavljanjem jaslic. Delali bomo vsak večer od 20. do 23. ure. K sodelovanju vabimo vse, ki imate veselje in smisel za delo z jaslicami. Pri postavitvi konstrukcije prosimo za pomoč može, študente in mladino.
V petek, 16. decembra, je ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.
V soboto, 17. decembra, bo ob 15. uri v baziliki ODPRTJE RAZSTAVE BIRMANSKIH JASLIC. Razstavo bo odprl mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Z ročno izdelanimi jaslicami iz gline bodo na razstavi sodelovali tudi naši birmanci. Lepo vabljeni na odprtje in ogled razstave.
V soboto, 17. decembra, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE. Na srečanje vabimo tudi nove pare.
V nedeljo, 18. decembra, bomo pri maši ob 8.30 praznovali OBLETNICE POROK: 5, 10, 15, 20, 25 … Zakonske pare, ki imate obletnico poroke, vabimo, da se nam pridružite na skupnem zahvalnem praznovanju. Jubilante prosimo, da nam sporočite prisotnost na skupnem praznovanju.
V nedeljo, 18. decembra, nam bodo skavti prinesli LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki jo boste lahko prejeli po vseh svetih mašah.
HVALA DOBRIM GOSPODINJAM za pecivo in vse dobrote na srečanju ostarelih in bolnih. Hvala vsem, ki ste pomagali in lepo pripravili srečanje. Bog vam povrni!
ADVENTNA SPOVED
Advent, ki se hitro izteka, nas kliče, da v pripravi na Jezusovo rojstvo opravimo tudi sveto spoved. Spoved je znamenje našega spreobrnjenja, naše ponižnosti, priznanja naše resničnosti in prošnje, da nam Bog izkaže svoje usmiljenje in odpusti naše grehe. Samo Bog, ki je velik v ljubezni in usmiljenju, nam lahko odvzame breme grehov in v nas zopet vzpostavi stanje posvečujoče milosti, prijateljstva z Bogom. Le tako notranje pripravljeni bomo lahko doživeli bližino novorojenega Deteta, mir in toplino božičnega praznika.
Na spoved se moramo vedno pripraviti, si vzeti čas, se zazreti v svoje življenje, si izprašati vest, obžalovati svoje napake in pravočasno pristopiti k zakramentu svete spovedi. Ne odlašajmo na zadnji dan adventa. Morda bo takrat spovednik preveč oblegan z ljudmi, ki bi želeli še zadnji trenutek opraviti najpomembnejše dejanje pred božičnimi prazniki. Zato opravimo sveto spoved že prej in v lepoti svojega srca pričakujmo radost božične noči.
Pri nas bomo spovedovali v tednu od 19. do 23. 12. od 7h do 12h in od 14h do 20h!
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 18. 12. 2016:
- ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
- ob 19.00: 1. berilo: Lucija Šeme, 2. berilo: Claudio Korošec
TA TEDEN GODUJEJO
PONEDELJEK – Amalija, mučenka
TOREK – Lucija, mučenka
SREDA – Janez od Križa, duhovnik
ČETRTEK – Kristina, devica
PETEK – David, kralj (začetek božične devetdnevnice)
SOBOTA – Lazar iz Betanije, svetopisemski mož
NEDELJA – Gacijan, škof
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Biti moramo hvaležni, da večina ljudi ceni take družinske odnose, ki zagotavljajo trajnost in spoštovanje drugega. Zato so veseli, da Cerkev nudi prostor za spremljanje in svetovanje glede vprašanj, ki so povezana z rastjo v ljubezni, s premagovanjem konfliktov in vzgojo otrok. Mnogi cenijo moč milosti, ki jo izkušajo pri zakramentu sprave in pri evharistiji in ki jim omogoča prenašati težave zakona in družine. V nekaterih deželah /…/ sekularizacija ni mogla oslabiti nekaterih tradicionalnih vrednot; pri vsaki sklenitvi zakona pride namreč do močne povezanosti med dvema razširjenima družinama /…/. V današnjem svetu se zelo ceni pričevanje zakoncev, ki se niso izkazali samo v tem, da imajo trden zakon, ampak tudi v tem, da imajo še vedno skupne načrte in ohranjajo medsebojno naklonjenost. To /…/ omogoča postopno poglobitev evangeljskih zahtev. Kljub temu smo v našem delovanju velikokrat zavzeli obrambno držo. Trošili smo /…/ energijo, tako da smo množili napade na pokvarjeni svet, manjkala pa nam je /…/ sposobnost, da bi pokazali poti do sreče. Mnogi nimajo občutka, da je bilo sporočilo Cerkve o zakonu in družini jasen odsev Jezusovega nauka in delovanja. Jezus je sicer predložil zahteven ideal, a ni nikoli izgubil sočutne bližine do šibkih, kot sta bili Samarijanka in prešuštnica.
(Drugo poglavje “Realni položaj in izzivi družine”, podpoglavje “Položaj današnje družine”, točka 38)
DUHOVNA ISKRICA
Samo eno nam manjka,
eno, ki je vse:
da bi bolj zaupali življenju kot imetju,
bolj soncu kot lastnim lučem,
bolj Bogu kot lastnim močem.
(p. Pavle Jakop)
Dodaj odgovor