Kategorija: Novice MB

Petek, 5. julija: Sv. Ciril in Metod, sozavetnika Evrope

Nedelja, 7. julija: 14. nedelja med letom, nova maša na Teznem ob 10h, pri nas slovesne večernice z novomašnikom g. Sebastijanom Tišlerjem ob 18. uri.

Četrtek, 11. julija: Sv. Benedikt, zavetnik Evrope

Nedelja, 14. julija: 15. nedelja med letom

Ponedeljek, 15. julija: Sv. Bonaventura, zavetnik frančiškanskih bogoslovcev

Nedelja, 21. julija: 16. nedelja med letom, KRIŠTOFOVA nedelja, blagoslov avtomobilov in zbiranje darov za misijone (MIVA)

22.-25. julija: Ministrantski tabor pri nas

Nedelja, 28. julija: 17. nedelja med letom, Anina nedelja;
ob 10h sv. maša v podružni cerkvici sv. Ane v Ribniškem selu.

Danes okoli poldneva se je življenje pred našo baziliko za nekaj ur ustavilo, saj je Policija zavarovala širše območje.
Pred našo cerkvijo se je namreč pojavil sumljiv kovček. Po nekaj urah so kovček odstranili brez posledic.

Preberi še: Siol.net >>>

Vabimo na majsko slavljenje za družine.

Poleg predavanja o celostni ekologiji papeža Frančiška, bo tudi izmenjevalnica oblačil ter športni program.

Podrobnejši program najdete na PLAKATU >>>

Celoten program bo potekal v Don Boskovem centru v Mariboru, na Engelsovi ulici 66.

V velikem tednu od ponedeljka do petka (15.-19. 4. 2019) bo v baziliki CELODNEVNO SPOVEDOVANJE od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure.
Na veliki četrtek in petek bomo spovedovali samo do večerne maše oz. do obredov ob 19. uri.

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK, 18. 4. 2019
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
19.00 – sveta maša in češčenje Najsvetejšega v JEČI.

VELIKI PETEK, 19. 4. 2019
7.30 – izpostavitev Najsvetejšega in molitev brevirja;
9.00 – molitev križevega pota;
15.00 – molitev križevega pota;
19.00 – obredi velikega petka in češčenje Najsvetejšega v božjem GROBU.

VELIKA SOBOTA, 20. 4. 2019
7.00 – izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in molitev brevirja;
8.00 – molitvena skupina;
9.00 – člani ŽPS;
10.00 – šolske sestre;
11.00 – člani biblične skupine.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL bo vsako polno uro od 12.00 do 18.00.
Ob 15.00 bo blagoslov tudi pri sv. Ani v Ribniškem selu.

VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 19.00. Začela se bo z blagoslovom ognja pred baziliko.

VELIKA NOČ, 21. 4. 2019
7.00 – vstajenjska PROCESIJA in sveta maša.

Pri mašah bodo prepevali:
ob 7.00 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 8.30 – ljudsko petje;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom g. Aleša Marčiča;
ob 11.30 – zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša, ob spremljavi orkestra in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja;
ob 18.30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 19.00 sveta maša.

Vseživljenjska kateheza

8. nedelja med letom (C), 3. marca 2019

Dragi bratje in sestre!

»Zato, moji ljubi bratje /in sestre/, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen« (1 Kor 15,58). O »Gospodovem delu«, ki nam ga je zaupal kot trajno katehezo, smo razmišljali prejšnjo nedeljo. Ugotovili smo, da smo je potrebni kot naslovniki, a hkrati smo poklicani tudi biti kateheti, vsak v svojih okoliščinah. Vsi, ne le duhovniki in škofje ter katehistinje in katehisti.

Tudi današnje evangeljsko sporočilo lahko razumemo katehetsko: »Mar more slepi voditi slepega? /…/ Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj« (Lk 6,39.40). Najprej nas Jezus uči s svojim življenjem. Pot krščanske vere je postopno vstopanje v Božjo Skrivnost. Katehet kot Jezusov učenec prime v občestvu Cerkve drugega za roko in ga vodi v življenje v tej Skrivnosti, kar je velika milost za oba. Ta Skrivnost ni nasprotje razumskega vedenja, ampak daje novo luč vsem človekovim zmožnostim. Zato takšna kateheza ni nikoli končana, ker Skrivnost nima mej, vodi pa v vedno nova čudenja, ki preidejo v češčenje Božje navzočnosti. To postane človekova notranja drža.

Danes smo na koncu neke dobe, ki je trajala približno šest stoletij. Doživljamo velike kulturne spremembe, ki so prinesle s seboj tudi poplitvenje vednosti o veri in njenega doživljanja. Posledično na področju vere marsikdaj »slepec« »slepca« vodi. Zato je aktualno vprašanje, kako v teh razmerah oznanjati evangelij. Papež sv. Pavel VI. je v konstituciji O evangelizaciji zapisal: »Današnji svet potrebuje učitelje in pričevalce. Če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so tudi pričevalci« (41). Živeti in oznanjati vero pa za krščenega ni nekaj izbirnega, je »ukaz« v Pavlovem smislu: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal« (1 Kor 9,16).

Jezus poudari: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, /…/ iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta« (Lk 6,45). Dobre nas dela Bog sam, ko se mu pustimo oblikovati – tudi po katehezi. Te besede vabijo vsakega izmed nas, da se zave, da je oznanjevalec – katehet v domači družini, v krogu prijateljev in znancev … Starši otrokom, stari starši vnukom, prijatelj prijateljem, sosed sosedom, znanec znancem, v gospodarstvu, v družbi, šolstvu, skratka povsod. Ali ni imenitna kateheza, ko babica pokriža vnuka na poti mimo kapelice? Ali ko prijatelj prijatelju na zid na Facebooku napiše spodbudno svetopisemsko misel? Ali ko sosed pomirjujoče poda roko sosedu v spravo po dolgoletnih sporih za košček zemlje? Prav vsak od nas je povabljen, poklican in ima pravico, da »odmeva« Jezusovo besedo v svojem življenju – tako zelo, da bo ogreval srca svojih bližnjih. Ali kot sporoča Splošni pravilnik za katehezo: »Vera je osebno srečanje z Jezusom Kristusom; pomeni postati njegov učenec. To zahteva od človeka, da si nenehno prizadeva misliti kot On, presojati kot On in živeti, kot je On živel« (53). S posebno pozornostjo spodbujamo vas, dragi starši, z veseljem sprejmite svojo naravno in nadnaravno poslanstvo prvih katehetov svojim otrokom. Za spodbudo si sposojamo besede bl. škofa Slomška, ki je materine nauke imenoval »jutranja zarja«, očetov pouk pa »jutranje sonce« človekovega otroštva: »Bodite pridni, vi očetje in matere ljube; v vaših rokah so otroci, žlahtne mladike Gospodove. Mati, ki malo dete dojiš, vtisni mu v srce gorečo ljubezen do Jezusa; in ko pozimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Materin nauk je deci jutranja zarja. /…/ Pa tudi oče ne pozabi, da te je Bog otroku za prvega učitelja dal. Zvečer po dokončanem delu se usedi za mizo, pozovi deco in vprašaj, kaj so se učili, ali so molili lepo. Ob nedeljah in svetkih vodi otroke k službi božji, pelji jih popoldne na polje ali pa na vesele vinske vrhe, kaži jim božja čuda in dobrote, naj hvalijo Očeta, ki je dober in je brezkončno njegovo usmiljenje. Očetov nauk je deci jutranje sonce.«

Čutite, dragi verniki, da je kateheza mnogo več kot le devet let verouka. Poglobili smo zavest, da smo vsi deležni poslanstva katehiziranja v moči krstne in birmanske milosti pa tudi po delovanju vseh drugih zakramentov. Papež Frančišek to pogosto naglaša z besedami Katekizma Katoliške Cerkve: »Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim« (155). Novi katehetski načrt pa konkretizira: »To pomeni, da katehiziranec v konkretnih okoliščinah življenja zna skladno uporabiti versko znanje, svoje vrednote in notranje prepričanje; vse to na osnovi skupnega imenovalca – ›ravnanja iz osebne vere‹. Verodostojen kristjan zna živeti ›preudarno kakor kače in nepokvarjeno kakor golobje‹ (Mt 10,16)« (17). Nedvomno je prvi oznanjevalec in prvi odgovoren za oblikovanje skupnosti v svoji škofiji krajevni škof, po njem v župniji župnik in nato tisti, ki so posebej poklicani v službo oznanjevalcev: katehisti, bralci Božje besede, pevci ter drugi liturgični in pastoralni sodelavci. Prisotnost manjših skupin v župniji je njeno življenje. A če razvejanost ni podkrepljena z znanjem in duhovnostjo, lahko kaj hitro zapade rutini in podleže skušnjavi tekmovalnosti, celo sektaštva. Župnik bo zato s svojimi katehisti in animatorji skrbel, da se bo v vsaki skupini ohranjal evangeljski duh služenja, molitve ter zglednega življenja. Zato naj bo na srečanju čas tudi za katehezo: za pevski zbor na primer med vsakimi pevskimi vajami. Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta razmišljate, kako omogočiti in ponuditi katehezo ljudem v vseh starostnih obdobjih. Izvajalci pa naj poskrbijo, da bodo sami napredovali na duhovnem in spoznavnem področju. Zanje sodelovanje na študijskih dnevih, duhovnih vajah, duhovnih obnovah ter drugih srečanjih ni le pravica, temveč tudi službena dolžnost.

Zato vas, dragi bratje in sestre v veri, v veliki skrbi za poglobitev védenja o katoliški veri in še bolj življenja po njej močno spodbujamo k pričevanjski drži vašega življenja z novo gorečnostjo in novim izrazom, ki ga današnji človek dojema in sprejema.

Naj vas Božji blagoslov vodi, varuje in podpira na vaši pričevanjski poti vere!

Vaši škofje

Vseživljenjska kateheza

7. nedelja med letom (C), 24. februarja 2019

Dragi bratje in sestre, prisrčen pozdrav v Gospodu!

Postni čas je pred nami in vaši škofje želimo z vami nadaljevati poglabljanje krstne zavesti, o kateri smo vam pisali lani. Krst je za vsakega prvi korak njegovega vstajenja in ponudba novega življenja. Po njem smo poklicani k misijonski dejavnosti, da bi bili tudi drugi deležni sadov smrti in vstajenja Jezusa Kristusa ter zaživeli iz te podarjene novosti življenja. V duhu krstnega poslanstva želimo razmišljati o vseživljenjski katehezi, saj v skrivnost novega življenja ne bomo mogli nikoli prodreti do konca. Glavni katehet je vedno Kristus sam. Danes smo v evangeliju slišali del njegove edinstvene kateheze, imenovane govor na gori. Potem ko je z blagri razodel način Božjega delovanja do človeka (preteklo nedeljo), v današnjem odlomku pokaže na tiste, ki mu želijo slediti, ker so doživeli, da so bili ljubljeni, ko so bili še sovražniki (Rim 5,6-11). Na osnovi te izkušnje jim naroča: »Ljubite svoje sovražnike!« Ljubite jih, delajte jim dobro, blagoslavljate jih in molite zanje (Lk 6,27-28.35). Verjetno se strinjamo, da za takšno poslanstvo nismo nikoli dokončno pripravljeni in potrebujemo vseživljenjsko usposabljanje.

Nekateri se še spominjate, da je nekoč obstajal krščanski nauk ne le za otroke, ampak je potekal ob nedeljah popoldne za vse vernike. S spreminjanjem življenjskih navad smo to opustili, nismo pa uspeli uvesti novih rednih oblik verskega poučevanja odraslih. Ko v Cerkvi na Slovenskem govorimo o katehezi, pomislimo le na osnovnošolski verouk, kot ga izvajamo po župnijah. A »kateheza« pomeni več. Beseda izvira iz grške besede katehein, kar pomeni »odmevati«, »oznanjati«, pa tudi »uvajati« in »poučevati«. To pa ni omejeno le na otroško dobo, ampak je trajna potreba tudi odraslega kristjana, saj pomeni vedno globlje vstopanje v skrivnost vzajemnega odnosa med Bogom in človekom. In večino teh korakov ne more storiti otrok, ampak šele odrasel človek.

V zadnjih desetletjih smo v Cerkvi na Slovenskem zgradili primerne učilnice, kjer se kateheti in katehistinje po svojih najboljših močeh trudijo oznanjevati in učiti. Oznanjevalci imamo različne učne pripomočke, ob katerih se trudimo posredovati znanje in versko izkušnjo udeležencem naših srečanj. Vedno bolj pa se zavedamo, da je kateheza »srečevanje odraslih, mladine in otrok v določeni katehetski skupini pod vodstvom kateheta z namenom, da bi trajno rasli v veri«. S temi besedami katehezo opredeljuje nov Slovenski katehetski načrt, ki temelji na katehumenatskem modelu oznanjevanja in smo ga škofje pred kratkim potrdili zaradi bistveno spremenjenih razmer. »Kristjan se ne rodi, temveč to postane,« je znan Tertulijanov rek, ki se ne nanaša le na osnovnošolce, ampak tudi na odrasle. Postajati vedno bolj kristjan, postajati vedno bolj Božji, je doživljenjska naloga. Torej smo kateheze potrebni vsi ne glede na starost, spol, stan ali poklic. Tudi odrasli mora vedno znova srečati oznanjevalca, ki mu sporoči veselo vest o odrešenju v njegovi novi situaciji; da se znova odloči, ali bo Kristusa sprejel za svojega odrešenika ali pa bo iskal odrešenje zgolj v sebi in v ponudbah sveta. V tem zasije pravi namen kateheze: pomagati kristjanu zoreti v zavesti njegove osnovne življenjske odločitve, da bo v vsem iskal Božjo voljo in po njej živel. Vse do »popolnega človeka, do primerne doraslosti v Kristusovi polnosti« (Ef 4,13). Novi katehetski načrt tako opredeljuje osnovne katehetske naloge: podpiranje poznavanja vere, učenje molitve, vzgoja v liturgiji, vzgoja za občestvo in uvajanje v držo razločevanja. Nekaj takšne kateheze je že navzoče v različnih duhovnih gibanjih, pri delu z odraslimi, v župnijskih skupinah in morda še kje. Škofje močno spodbujamo župnijska občestva, zlasti župnijske pastoralne svete, da skupaj iščejo v tej smeri nove možnosti in da za njihovo izvedbo poskrbijo tudi za usposobljene katehiste in katehistinje. Zgled prave gorečnosti nam spet daje Jezus sam, ki se katehezi ne odpove niti po vstajenju. Spomnimo se, da sta se učenca na poti v Emavs pogovarjala o preteklih dogodkih in o njih govorila tudi s tujcem, ki se jima je pridružil na poti. Prisluhnil jima je in pričel razlago tam, kjer sta bila. Danes bi morda rekli na njunem pobirmanskem verskem nivoju. Potrpežljivo je razlagal in »ogreval srce«. Čisto na koncu, ko sta že mislila, da je vse povedal, je sprejel njuno vabilo k obedu in ob lomljenju kruha sta ga spoznala. Ko se je dotaknil njunih src, jima je izginil izpred oči in onadva sta postala oznanjevalca iz izkustva. Šla sta nazaj v Jeruzalem in povedala, kako sta srečala Vstalega Gospoda. Postala sta kateheta.

Podobno naj se godi pri katehezi. Katehet oznanja, kar nosi v svojem srcu, oznanja svoje izkustvo Božje navzočnosti in svoje odrešenosti sredi občestva. Ogreva srca. Vabi k obredu. Išče poti, kako bi na najbolj prodoren način razrahljal zemljo srca za Božjo besedo. Bratje in sestre pa poslušajo, opazujejo, gledajo in premišljujejo, iščejo zgled, iščejo avtentičnost. Kritični so. Tako, kot sta bila kritična oba učenca. A Jezus je tisti, ki se jima je pridružil, ni čakal, da bi prišla sama. Bil je poslušalec in tisti, ki je spregovoril. V katehezi ni delitve na »mi« in »vi«, ampak je dogodek skupnosti. Nova zaveza nas kliče k osebni odgovornosti. Jezus je na večer velikega četrtka učencem umil noge in svoje dejanje, po besedah apostola Janeza, sklenil z besedami: »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kakor njegov gospodar in poslanec ne večji kakor tisti, ki ga je poslal. /…/ Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal« (Jn 13,15-16.20).

S tem Jezusovim zgledom in močno spodbudo, da bi se v vseh prebudil katehet, da bi bili kateheti in ne bi le delali kot kateheti, se danes poslavljamo in vam pošiljamo svoj pastirski blagoslov!

Vaši škofje

Adventni čas je primeren tudi za duhovno pripravo na božične praznike.
V naši baziliki bomo na voljo za zakrament sv. spovedi v tednu pred božičem, od srede, 19. 12., do petka, 21. 12. 2018. Vsak dan od 7h do 12h in od 14h do 20h.
V soboto in nedeljo spovedujemo med sv. mašami.
V ponedeljek, 24. 12. 2018, bomo spovedovali samo dopoldne od 7.00 do 12.00!

Ne odlašajte na zadnji trenutek!

Dekanijsko spokorno bogoslužje za mlade in priložnost za sv. spoved bo v soboto, 15. 12. 2018, ob 18.30 uri pri sv. maši v stolni cerkvi in pri slavljenju po njej. Vmes bomo sprejeli tudi Luč miru iz Betlehema.

Novozgrajeno samostansko in župnijsko cerkev sv. Marije, Matere Usmiljenja, ki jo je 11. avgusta 1900 posvetil škof Mihael Napotnik, je 7. novembra 1906 papež Pij X. povzdignil v baziliko minor.

Beseda “basilica” prihaja iz grščine v pomenu “kraljeve hiše”. V katoliški Cerkvi bazilika predstavlja cerkev s posebnimi privilegiji. Poznamo dve vrsti bazilik: major in minor. Štiri velike (major) ali papeške so v Rimu: Sv. Petra, sv. Janeza, sv. Marije Snežne in sv. Pavla zunaj obzidja. Manjše (minor) bazilike pa najdemo po vsem svetu.

Razlogi za imenovanje so lahko v starodavnosti, dostojanstvu, zgodovinskem pomenu, arhitekturni in umetnostni vrednosti cerkve ter/ali v pomenljivih krajih češčenja. Bazilika mora biti kraj aktivne in pastoralne liturgije.

Zaradi posebne povezanosti in občestva s papežem, morajo v bazilikah s posebno skrbjo praznovati praznike Sv. apostolov Petra in pavla (29. junija) in obletnice izvolitve papeža oz. njegove postavitve v službo. V primeru papeža Frančiška je to 13. marec (izvolitev) in 19. marec (umestitev).

Več kot 1.770 cerkva po svetu je imenovanih za baziliko, od tega v Sloveniji 7 (Sveta Gora – bazilika Marijinega Vnebovzetja, Maribor – bazilika Matere usmiljenja, Brestanica – bazilika Lurške Matere Božje, Stična – bazilika Žalostne Matere Božje, Petrovče – bazilika Marijinega obiskanja, Brezje – bazilika Marije Pomagaj, Ptujska Gora – bazilika Marije Zavetnice).

Možnost prejema popolnega odpustka >>> v baziliki Matere Usmiljenja:
– 25. januar – patrocinij – Mati Usmiljenja
– 29. junij – sv. apostola Peter in Pavel
– 2. avgust – porciunkula
– 11. avgust – obletnica posvetitve cerkve
– 7. november – obletnica imenovanja za baziliko

In seveda ob vseh drugih priložnostih, ki veljajo za vso Cerkev.

Pismo provincialnega ministra frančiškanov ob prazniku sv. Frančiška

Dragi bratje in sestre,
Gospod naj obrne svoje obličje k vam in vam da svoj mir!

Poseben pozdrav sobratom ki se razdajajo našim rojakom v Združenih državah Amerike in v Avstraliji – naj vas Gospod blagoslavlja in varuje!

Lansko leto oktobra nas je obiskal generalni minister frančiškanskega reda brat Michael Perry. Spodbudil nas je, naj kot frančiškani stopimo na plano, svetu pokažemo kdo smo in spregovorimo o veselju poklica, ki ga živimo. Ena izmed priložnosti, da stopimo na plano in vam spregovorimo o veselju svojega poklica, je vsakoletno pismo provincialnega ministra. Želim vam spregovoriti tudi o Plenarnem svetu reda, ki smo ga obhajali letos junija in o mladih, ki jim je namenjena letošnja škofovska sinoda v Rimu.

Poleg bratstva, majhnosti, očaranosti nad Kristusom, pesmi odrešenja v srcu in evangeljskega žara je temeljna vrednota frančiškanske karizme veselje. Sveti Frančišek je vedel: ker veruje v Boga ni nič zamujeno, še več, najboljše ga šele čaka – večno življenje pri Bogu. Zato veselje. Zelo pomembno je, da svoje razmerje z Bogom doživljamo v veselju. Veselje pokaže, da nas Bog ne utesnjuje, da nam ne greni življenja, ampak nam daje trdnost in pogum. Sv. Frančišek je želel biti svoboden, zato se je zaobljubil uboštvu. Srce, ki je svobodno je veselo. Frančiškovo veselje prepriča, ker živi iz vere, upanja in ljubezni. Kot pri sv. Frančišku, naj tudi pri nas veselje postane naša vidna lastnost.

Na Plenarnem svetu reda, ki je potekal v Nairobiju v Keniji, so provincialni ministri in delegati konferenc reda spregovorili o našem poslanstvu, o svetu, ki se hitro spreminja, o skrbi za stvarstvo, o beguncih in migrantih, o naraščajočem nasilju in o mladih. Eden izmed sklepov plenarnega sveta se glasi: »Frančiškani želimo temu svetu dati pričevanje majhnosti in preprostosti. Spet se moramo naučiti preprosto živeti, da bomo našli počitek svoji duši. Ljudem našega časa želimo biti bratje. Vesoljno bratstvo je rešitev, ki ga potrebuje današnji svet, da bo lahko živel varno z močno človeško in božjo noto. Sv. Frančišek je verjel v ljubezen. Brez te vere ne more preživeti nobena skupnost, ki se želi družiti v imenu Boga.«

Na Plenarnem svetu smo posebno pozornost namenili mladim. Današnjega mladega človeka je težko opredeliti. Vsekakor je to človek sodobnih medijev. Manjši bratje se zavedamo, da je potreben do mladih materinski pristop. Želimo biti z njimi, se naučiti njihove govorice in jih ne obsojati. Mladi želijo biti upoštevani, spoštovani in so prepričani, da imajo kaj ponuditi.

Mladim bo posvečena tudi škofovska sinoda, ki bo letos oktobra potekala v Vatikanu pod geslom: »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti!« Papež Frančišk v knjigi Bog je mlad pravi: »Ko pomislim na svojo mladost se spomnim, da sem bil takrat poln sanj!« Tudi sv. Frančišek je bil sanjač. Sanjal je o velikem potovanju ljubezni skupaj z Bogom. Zaradi sanj o Božji ljubezni je imel sv. Frančišek v svoji krvi zapisano mladost, po njegovih žilah se je pretakala in ga vedno znova napajala z upanjem. Frančiškovo srce napojeno z mladostjo je zmoglo deliti svoj čas in svoj kruh, prisluhniti tihim klicem po bližini, zalivati brate in sestre z blagodejno bližino. Zaradi silovite ljubezni do Boga je bil sveti Frančišek mlad in močan v srcu.

Gospod Jezus Kristus, naj kot sv. Frančiška tudi nas močna vera prepoji z mladostjo duha. Naj bomo čuteči in usmiljeni, potrpežljivi, blagi in usmiljeni, iskreni in resnicoljubni. Če ne postanemo mladi v srcu, se v nas nič ne zgane tako silovito, da bi mogli pričevati in v drugih prebuditi željo, da odrinejo na globoko.

Med drugim leto mladih nas manjše brate vabi naj se ozremo na začetek, na mladost svojega poklica, na tisti trenutek, ko nas je Bog pogledal in smo njegov pogled prepoznali kot vabilo, naj mu sledimo po poti uboštva, čistosti in pokorščine. Jezusov pogled je za nas še danes odločilen. Živimo iz njega. V njem smo se rodili, spomin nanj ohranja našo zvestobo in prinaša življenjsko moč. Prosimo vas za molitev, da bodo tisti mladi našega časa, ki jih Kristus gleda z enakim pogledom kot nas, prepoznali, da jih je Bog opazil, da je to pogled, ki nagovarja srce in vabi v posvečeno življenje. Gospod, podari nam novih duhovnih poklicev, da bodo Frančiškove sanje v raju pod Triglavom dobile mlad in svež obraz!

Pred štirimi leti na praznik svetega Frančiška je bil naš sobrat Stane Zore imenovan za ljubljanskega nadškofa. Prosim vas, da molite zanj in vse frančiškane v Sloveniji, da bomo z ustvarjalno zvestobo hodili za Kristusom in z njo prinašali mir in dobro!

Dragi bratje in sestre, hvala za vašo bližino in naklonjenost. Naj Bog blagoslovi vas, vse redovne brate, sestre klarise in vse skupnosti, ki žive iz asiške karizme, da bomo skupaj s sv. Frančiškom znali hoditi po poti, ki vodi do ubogih, lačnih, utrujenih, bolnih in onemoglih. Naj Bog posveti naše redovno poslanstvo, da bomo služili življenju z mladostjo in svežino naše karizme.

Vsemogočni Bog, Tebi hvala, slava, čast in zahvala za ves blagoslov.
Amen.

p. Marjan Čuden
provincialni minister

V petek, 21. septembra 2018, bomo v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 obeležili mednarodni dan miru. Ob tej priložnosti so iz Ministrstva za kulturo RS posredovali pobudo evropskih institucij, ki podpirajo predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi. V ta namen bodo zvonovi slovenskih župnij in samostanov zvonili za 15 minut z vsemi zvonovi med 18.00 in 18.15.

Simbolično dejanje je namenjeno obeležitvi 100-letnice konca I. svetovne vojne ter začetka 30-letne vojne leta 1618 s koncem leta 1648. Pobuda želi biti poziv vsem prebivalcem Evrope, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir.

Zvonovi v naši baziliki bodo tudi pritrkovali.

Več informacij >>>
europa.eu >>>
sharingheritage.de >>>