OZNANILA za 1. adventno nedeljo, 3.12.2017

Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«
(Mr 13,35-37)

Gospod, stopamo na pot adventne priprave na Tvoj prihod med nas, ko bo v simboliki jaslic iz revnega hlevčka med nami ponovno zasvetila svetloba in nas ogrela neizmerna toplina Tvoje ljubezni. Daj nam jo čutiti že zdaj. Naj bo vsaka prižgana svečka na adventnem venčku resničen odsev topline, ki se rojeva tudi v naših srcih.

Prvo adventno nedeljo, ki je hkrati tudi nedelja Karitas, obhajajmo z željo in s prošnjo, da ljubezen postane naše poslanstvo in naš način življenja.
Če bi vsak po svojih močeh res prispeval svoj delež k lajšanju stisk in bolečin, v katerih se znajdejo mnogi zaradi različnih vzrokov, bi življenje teh ljudi bilo veliko lažje. Hvala vam, dobrotniki, sodelavci in prostovoljci Karitas. Po vaši dobroti je križ mnogih lažji.
Ob nedelji Karitas iskreno vabim tudi nove prostovoljce, da se pridružite Karitas, da se ta veriga ljubezni in dobrote še poveča in da še bolj utrdimo vezi.
Adventni čas, ki ga danes začenjamo, nas spodbuja, da se še dejavneje vključimo v lajšanje bolečin in da svojo vero sredi tega sveta živimo kot znamenje upanja in Božje bližine.
nadškof, msgr. Alojzij Cvikl

NAPOVEDNIK

V ponedeljek, 4. decembra bo ob 10.00 SREČANJE ZA LJUDSKE PEVCE.

V torek, 5. decembra, bo ob 17. uri otroke obiskal SVETI MIKLAVŽ.
Zaradi miklavževanja ne bo verouka, vsi veroučenci pa so ob 17.00 vabljeni na miklavževanje.

V petek, 8. decembra, bomo obhajali slovesni praznik BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE. Zvečer ob 18.30 vas vabimo k petim litanijam Matere Božje. Svete maše bodo ta dan po nedeljskem urniku.
Božja Mati Marija je bila obvarovana sence vsakega greha, da bi nas mogla braniti pred želom hudobij v nas in zunaj nas. Bila je napolnjena z milostjo, da bi jo mogla posredovati tudi nam.
Na praznik Brezmadežne se z otroško ponižnostjo in z neomajnim zaupanjem zatecimo pod plašč naše dobre Matere. Izročimo ji sami sebe, svojo življenjsko pot, vse boje, hrepenenja in težave. Prosimo jo, naj nam stoji ob strani v urah velikih in odločilnih preizkušenj. Tudi če bomo kdaj padli zaradi slabosti, naj nas dvigne s svojo ljubečo materinsko roko. Obenem priporočimo Brezmadežni svoje bližnje in daljne sestre in brate, posebno najbolj trpeče in slabotne.

V nedeljo, 10. decembra, bo pri sveti maši ob 11.30 prepeval zbor Laudamus pod vodstvom g. profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi g. Jožeta Vagnerja.

V nedeljo, 10. decembra, bo ob 15.00 pri svetem Jožefu na Studencih revija otroških pevskih zborov. Vabljeni k poslušanju.

V nedeljo, 10. decembra, bo ob 16.30 redno mesečno srečanje starejših in mlajših članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Za obisk MARIJE, ADVENTNE ROMARICE, je še vedno nekaj prostih terminov. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 10. 12. 2017:

  • ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
  • ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
  • ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR

DUHOVNA ISKRICA

Bog ni kakor ljudje, ki obljubljajo in ne držijo obljube. Bog bo poslal Odrešenika prav zato, ker je pravičen in uresničuje svoje obljube.
(Tomaž Špidlik)

Je bila Marija le Božje orodje?
Marija je bila več kot le pasivno Božje orodje. Tudi po njeni aktivni privolitvi se je zgodilo Božje učlovečenje. (KKC 493-494, 508-511)

Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)

/…/ [S]trupen[a] [je] drž[a] tistega, ki se veseli, ko vidi, da se komu godi krivica. Ta stavek dopolnjuje naslednji, ki izraža pozitivno plat: /…/ »veseli pa se resnice«. To pomeni veseliti se zaradi blagra drugega, ko priznamo njegovo dostojanstvo, ko cenimo njegove sposobnosti in njegova dobra dela. Tega ni zmožen tisti, ki se mora vedno primerjati in tekmovati, celo z lastnim sozakoncem, celo tako zelo, da se skrivaj veseli njegovega neuspeha. Ko človek, ki ljubi, lahko stori drugemu kaj dobrega ali ko vidi, da gre drugemu dobro v življenju, ob tem doživlja veselje in tako slavi Boga, kajti »Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). Naš Gospod posebno ceni tistega, ki se veseli sreče drugega. Če ne gojimo lastne sposobnosti veseliti se nad dobrobitjo drugega in se osredotočamo predvsem na svoje lastne potrebe, se obsojamo na življenje z manj veselja, kajti – kot je rekel Jezus – »večja sreča je dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Družina mora biti kraj, kjer tisti, ki je dosegel nekaj dobrega v življenju, ve, da se bodo zaradi tega tudi drugi z njim veselili.

(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Veseliti se z drugimi”, točki 109 in 110)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.