Oznanila za VELIKO NOČ, 16.4.2017

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,6-8Jn 20,6-8
Slovenian: SSP - osnovna izdaja (2001) - SSP3

6 Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, 7 in prtič, ki je bil na Jezusovi Db. njegovi. glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. 8 Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.

WP-Bible plugin
)

Gospod bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion,
od roda do roda.
Aleluja!
Ps 146,10Ps 146,10
Slovenian: SSP - osnovna izdaja (2001) - SSP3

10 GOSPOD bo kraljeval na veke, tvoj Bog, o Sion, od roda do roda. Aleluja!

WP-Bible plugin

Gospod je postal človek in v polnosti sprejel nase človeško življenje. Sprejel je križ kot orodje trpljenja in ga spremenil v daritveni oltar ljubezni.
S tem je dal smisel vsakemu človeškemu trpljenju.
S svojo daritvijo na križu je dokazal, da je On Bog ljubezni in usmiljenja.
V želji, da bi ob slavno vstalem Kristusu doživeli neskončno Božje usmiljenje in ljubezen, vam Bratje frančiškani voščimo veselo ALELUJO!

BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

NAPOVEDNIK
Danes, 16. aprila, praznuje svoj 90. rojstni dan Joseph Ratzinger, zaslužni papež Benedikt XVI.
19. aprila 2005 je bil na konklavu izvoljen za rimskega škofa in tako postal 265. papež Katoliške cerkve. 11. februarja 2013 je na konzistoriju ob navzočnosti kardinalov napovedal svoj odstop in odstopil 28. februarja 2013. Od takrat ima naziv »zaslužni papež« in biva v Vatikanu.

Jutri, 17. aprila, na VELIKONOČNI PONEDELJEK, bodo svete maše po nedeljskem redu: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30 in 19.00.

Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, bo po sveti maši ob 8.30 ODPRTJE RAZSTAVE PIRHOV.

Prihodnja nedelja je tudi NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na prvo nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico in ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja. Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju. Povod za to je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

Hvala vsem, ki ste v postnem času velikodušno darovali svoje postne prihranke za Župnijsko Karitas. Bog vam povrni.

Odhod avtobusa na romanje v MEDŽUGORJE bo v četrtek, 20. 4. 2017, ob 5.00 izpred bazilike.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 23. 4. 2017:

  • ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
  • ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Aleš Marčič
  • ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
  • ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme

DUHOVNA ISKRICA
Velika noč se zgodi vedno takrat in tam, kjer človek tvega, da življenju bolj zaupa kot smrti, da stori odločilni korak in stopi čez mejo, da pride iz groba in odvali kamen, da se upre skušnjavi in ne obleži. (Andrea Schwarz)

GOSPOD JE VSTAL!
Kristusovo vstajenje je temeljni kamen naše vere. Če bi Kristus samo umrl, pa naj bi umrl še tako junaško in predano, bi ostal samo neka minula zgodovinska oseba, kakor jih je bilo na tisoče drugih, in nič več. Ker pa je vstal od mrtvih, je s tem dokazal, da je Božji Sin, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Dokazal je, da je pravi, obljubljeni in napovedani Odrešenik. Na veri v Kristusovo vstajenje temelji tudi vera in upanje na naše vstajenje in večno življenje.
Kristusovo vstajenje je edini čudež, v katerega moramo verovati, če želimo biti kristjani. Za vse ostale čudeže, bodisi svetopisemske ali druge dokazane čudeže, velja, da je primerno, da jih sprejemamo in verjamemo vanje; če tega ne storimo, smo še vedno lahko kristjani, če zanikamo Kristusovo vstajenje, pa ne moremo več reči, da smo kristjani. Z zanikanjem tega čudeža se zruši naša vera!
Edina, ki je verjela Jezusovim napovedim o vstajenju, edina, ki je ohranila vero vanj in v njegovo vstajenje, je bila njegova mati Marija.
Njej niso bili potrebni zunanji dokazi vstajenja, ona je verjela Jezusovi besedi. Jezus je rekel, da bo vstal, in to se bo zgodilo! Zagotovo! Zato ni bila presenečena ob Jezusovem vstajenju, temveč presrečna, da je lahko zopet objela svojega živega sina in ga hkrati počastila kot Gospoda.
Jezus je resnično vstal od mrtvih, on resnično živi! Veselimo se! Aleluja!

Po J. Kužniku

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja