O cerkvi

Frančiškanska cerkev v Mariboru, ki je PRVA v nekdanji Avstro-Ogrski deželi prejela naslov BAZILIKA in sicer 7. novembra leta 1906, je prejela POSEBNO DIPLOMO; s tem dokumentom lahko v naši cerkvi "prejmete posebne duhovne dobrine", ki jih omogoča duhovna vez med PAPEšKO BAZILIKO SVETE MARIJE VELIKE (MARIJE SNEŽNE) in našo BAZILIKO MATERE USMILJENJA!
Tu objavljamo ta dokument: PREVOD DIPLOME

Za vse, ki slabše slišite in uporabljate slušni aparat, imamo veselo novico. V naši cerkvi je v klopeh na levi strani bazilike urejen sistem induktivne slušne zanke.

Kaj pomeni za neko svetišče naslov »bazilika«? Beseda bazilika izvira iz grške besede »bazilikos« in pomeni »kraljevo«. Pri Grkih je bila to stavba za Arhona Basileusa, ta je bil voditelj države. Rimljani so začeli graditi bazilike v začetku 2. stoletja pred Kristusom in je služila za tržno in borzno stavbo. Antična bazilika je podolžna dvoranska stavba razdeljena s stebri in stolpi v več dvoran ali ladij in se zaključi s polkrožno apsido. Ta prostor je bil namenjen sodniku ali vladarju. Mnogokrat pa se pojavi v njem le kip vladarja. Tako je bila bazilika namenjena posvetni rabi in takšne dvoranske stavbe so bile znane že pred antičnem obdobju – tudi pri Izraelcih.

Ob stoti obletnici imenovanja frančiškanske cerkve v Mariboru za baziliko, je v nedeljo, 12. novembra 2006 ob 10. uri, nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger daroval slovesno sv. mašo, pri kateri so med drugimi duhovniki somaševali tudi nekateri rektorji bazilik v Sloveniji.

Cerkev je troladijska in je bila prvotno v celoti poslikana po vzoru stenskega slikarstva iz 11. in 12. stoletja. Poslikala sta jo slikarja in dekoraterja Jožef Kott in Franc Pruzsinszky.

Glavni oltar je najlepši in najdragocenejši okras celotne cerkve, saj je to tudi prestol milostne podobe. Izdelan je iz 17 vrst marmorja.

Zgodovina te podobe se prične leta 1746, ko grofica J. F. Stubenberg, rojena Khünburg, prosi župnika iz Konjic za močno poškodovani Marijin kip. Z velikim veseljem ga sprejme ter ga nese v Gradec k slikarju Wigelsfölsu na obnovitev. Tu se v restavratorski delavnici zgodi prvi čudež ozdravitve.

Stranski oltarji:
Cerkev ima šest stranskih oltarjev. V levi stranski ladji: Križev oltar, oltar Srca Jezusovega s kipoma Marijinega Srca in sv. Jožefa, na zaključni strani ob prezbiteriju pa oltar sv. Filumene, ki stoji v osrednji niši, ob njej pa kipa sv. Barbare in sv. Neže. V desni stranski ladji: oltar sv. Frančiška s sv. Rokom in sv. Florjanom, oltar Lurške Matere Božje in na zaključku ladje oltar sv. Antona Padovanskega, v desni niši stoji kip sv. Ludvika v levi pa sv. Blaža.